Politični spletni dnevnik kot orodje e-demokracije?
Kategorija: Blog | Datum objave: Sunday, 8. 01. 2006 | Avtor: Barbara Kvas
Politični spletni dnevniki (ang. political blog) kot orodje participativne e-demokracije predstavljajo relativno nov pojav. Dosedanja raba tovrstnih dnevnikov je bila največkrat zavezana predstavniškemu modelu demokracije in konceptu personalizirane politike (npr. spletni dnevniki volilnih kampanij ali političnih predstavnikov), precej redkeje pa krepitvi neposredne vključenosti državljanov v demokratično politično soodločanje.
Glavni razlog temu so omejene interaktivne in komunikacijske zmožnosti spletnih dnevnikov, ki v osnovi ne omogočajo širšega in institucionaliziranega javnega razpravljanja po načelih deliberativne demokracije (kot npr. e-posvetovanja in e-forumi). Kljub temu pa dnevniki prispevajo h krepitvi politične participacije in širjenju prostora politične svobode na naslednje tri načine:
1. sporočanje,
2. nagovarjanje in
3. izobraževanje.
Sporočanje
Politični spletni dnevniki predstavljajo avtonomen način objavljanja in sporočanja političnih vsebin, ki so v interesu pisca oz. piscev (skupinski dnevniki). Te vsebine vsebujejo relevantne informacije, obvestila ali novice. Lahko so omejene na eno (tematski dnevniki) ali več policy področij (okolje, socialna, zunanja politika itd) oz. na delovanje političnih akterjev (institucij, strank, interesnih skupin itd.) ali samega političnega procesa (npr. volitve in volilne kampanije). Bistven del interaktivnega sporočanja spletnih dnevnikov predstavlja možnost komentiranje vsebin s strani obiskovalcev. Na takšen način je mogoče soočiti različna javna mnenja in soustvarjati skupno videnje javno političnih problemov. Ustvarjalci dnevnikov praviloma sporočajo lastne interpretacije in osebno percepcijo omenjenih področij (npr. Libertalec). Tako so širši javnosti posredovane tudi marginalizirane oz. na javni politični agendi, ki jo postavljajo hegemonski (klasični) množični mediji, zapostavljene teme. Družboslovna teorija opisuje te pojave s konceptom državljanov kot novinarjev (npr. WatchBlog).
Nagovarjanje
Tovrstni spletni dnevniki so zaradi osebne konotacije sporočanja politično motivirani, njihov angažma pa kaže na jasne politične preference in vrednote, ki lahko preraste v odkrito problematiziranje ali zagovarjanje določenih tematik, stališč, pogledov in rešitev. Pisci tako v polemizirajo z drugače mislečimi, iščejo in nagovarjajo somišljenike. V tem kontekstu se lahko dnevniki izkažejo kot učinkovito sredstvo in vzvod državljanske grass-roots politične mobilizacije in civilno-družbenega pritiska na odločevalce (npr. Jamie’s Big Voice o problematiki brezdomcev).
Izobraževanje
Izobraževalna vloga spletnega dnevnika se prepleta in dopolnjuje z njegovo sporočevalno in mobilizacijsko funkcijo. V ta sklop sodijo različne hiperpovezave do sorodnih in relevatnih spletnih strani, baz podatkov, dokumentov javnega značaja, virov in dostop do audio-vizualnega gradiva (npr. Robin’s eDemocracy Blog).
Spletni dnevniki v kontekstu participativne e-demokracije širijo razumevanje rabe tega orodja preko koncepta predstavniške demokracije, omejenega na spektakularizacijo rituala demokratičnih volitev ter individualizacije osebnosti politikov, na področje avtonomne percepcije in definicije političnega, politične svobode ter organiziranja državljanskih akcij. Kljub temu, da državljani s tem niso nujno vpeti v institucionalizirani proces demokratičnega soodločanja, pa ga lahko pomembno sooblikujejo oz. se konstituirajo kot njegov relevanten akter. Posledica takšnega organiziranja je lahko sprememba razmerij političnih moči ter pravil in pogojev odločanja, nemalokrat pa tudi same vsebine, ki je korist in v interesu državljanov, ne pa nujno tudi kapitala in politike.
Ostali viri: (Spletni dnevnik podpredsednice Evropske komisije Margot Wallström), Dodogovor , Democracies Online, VoxPolitics Blog, Index of political Blogs)
