Prenovljene spletne strani Državnega zbora
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Sunday, 8. 01. 2006 | Avtor: Simon Delakorda
Novembra je Državni zbor dobil vsebinsko, oblikovno in tehnično prenovljene spletne strani, ki državljanom ponujajo preglednejše iskanje in dostopanje do zbirk zakonodajnega postopka, zapisov poslanskih vprašanj, mnenj, poročil, amandmajev, pobud, rezultatov glasovanj ter različnih proceduralnih podatkov o trajanju in udeležbi na določeni seji itd.
Poleg tega lahko državljani pošljejo e-pošto poslancem ali predsedniku DZ, odgovarjajo na anketo ter sodelujejo v javnih predstavitvah mnenj. Šlo naj bi za celovit, pregleden in sodoben dostop do informacij javnega značaja in dogajanja v DZ, ki bo zagotavljal optimalne pogoje za delo vsem zainteresiranim v zakonodajnem postopku ter objektivno, transparentno in interaktivno komuniciranje z vsemi ciljnimi javnostmi. Žal pa primerjava omenjenih novosti z najnovejšimi trendi delovanja in razvoja e-parlamentov v evropskih državah in v svetu postavlja pod vprašaj tako sodobnost kot tudi demokratičnost spletnih strani slovenskega državnega zbora.
Zakaj? Novejše prakse e-parlamentarizma poleg enosmernega dostopanja do informacij izhajajo tudi iz neposredne e-participacije državljanov v zakonodajnem procesu.
Namen takšne rabe demokratičnih potencialov tehnologije interneta je odpravljanje demokratičnega in legitimizacijskega primanjkljaja strankarsko-predstavniške demokracije s krepitvijo deliberativne in neposredne participacije državljanov v odločanju. Več kot očitno je, da nove spletne strani slovenskega parlamenta ignorirajo trende razvoja e-parlamentov, saj razen intenzivnega informiranja ponujajo državljanom le redka interaktivna orodja v rubriki dialog, ki pa so omejena na pridobivanje koristnih informacij s strani držaljanov (posredovanje mnenj) ter zaznavanje utripa javnega mnenja (ankete).
Slovenski državljani tako še vedno ostajamo brez možnosti za interaktivno sodelovanje v e-posvetovanjih o konkretnih zakododajnih predlogih, ki bi potekale na osnovi institucionaliziranega, deliberativnega, dvosmernega in moderiranega razpravljanja med stroko, javnostjo ter politiko in katerega rezultati bi se dejansko odražali v končnem in s strani parlamenta potrjenem besedilu.
Nove »stare« spletne strani državnega zbora tako nadaljujejo filozofijo dizajniranja spletnega nastopanja državnega zbora od leta 1994 dalje, po katerem so le te razumljene kot medij javnega obveščanja, PR predstavljanja in sporočanja, ne pa kot učinkovit in ustvarjalen prostor za deliberativno komuniciranje med državljani in njihovimi izvoljenimi predstavniki.
