Švica- dežela referendumov

Kategorija: Ostali svet | Datum objave: Tuesday, 12. 09. 2006 | Avtor: Barbara Kvas

Švica, mala alpska državica, že ves čas v zgodovini unikatno vodi različne politike znotraj države in tudi navzven. Bodisi sistem nevtralnosti v prvi in drugi svetovni vojni, bodisi praktiko številnih referendumov znotraj politike države. Sedaj je Švica med prvimi, ki se z elektronskimi volitvami ukvarja v praksi.

Švica prakticira sistem neposredne demokracije. Neposredno demokracijo definiramo kot sistem demokracije, vodene s strani državljanov in sicer na način močne participacije le-teh v procesih zakonodaje.

Izvor neposredne participacije v Švici sega daleč nazaj, v pozni srednji vek, torej v čas ustanovitve stare konfederacije v leto 1291. Moderna praksa neposredne demokracije sega v 19. stoletje z formaliziranimi javnimi anketami in pogostimi referendumi.

Švica je konfederacija, sestavljena iz 26 kantonov. Ustava kantonom dopušča zelo veliko aktivnost pri oblikovanju zakonov, saj je vse, kar ni natančno določeno v ustavi, stvar presoje vsakega kantona.

Vsak zvezni zakon gre proceduralno skozi tri do štiri korake.

1. Prvi osnutek je pripravljen s strani strokovnjakov v zvezni administraciji.
2. Drugi osnutek je predstavljen velikemu številu ljudi v obliku javne ankete; Na ta osnutek lahko pripombe in predloge sprememb podajajo naslednji členi: zvezne vlade, politične stranke, nevladne organizacije in društva civilne družbe.
3. Rezultati prejšnjih dveh korakov so predstavljeni komisiji v obeh zbornicah parlamenta, debatirano do potankosti za zaprtimi vrati in na koncu debatirano javno v obeh zbornicah parlamenta. Člani parlamenta so dolžni upoštevati rezultate iz drugega koraka, kajti v primeru ignorance je korak štiri neizbežen.
4. Četrti korak predstavlja možnost veta. V primeru 50.000 podpisov za referendum, je referendum v roku treh mesecev neizbežen in mandatoren. Za pozitivni izid referenduma je potrebna večina pozitivnih glasov s strani državljanov na ravni države, in ne večina pozitivnih glasov državljanov znotraj kantonov.

Več kot 12 referendumov na nek zakon na leto v Švici ni nenavadno število.

V Švici se prav zaradi nenehnih referendumov trudijo v neposredno demokracijo vnesti elemente e-demokracije. Število referendumov je veliko, prav zaradi tega pa na lokalni ravni, torej znotraj kantonov, uspešno preizkušajo elektronske volitve.

Leta 2003 so najprej v Ženevi in kasneje tudi v Neuchâtlu in Zürichu, začeli z nizom testiranj e-volitev. S preizkušanjem so končali lani 27. novembra, ko so v 15 mestih v kantonu Zürich na več referendumskih vprašanj volivci lahko glasovali preko SMS sporočil in preko Interneta. V kantonu Zürich, v mestih Bertschikon, Bülach in Schlieren je 24 % volilnih upravičencev glasovalo elektronsko, predvsem preko Interneta.

Glasovanje preko SMS sporočil je potekalo na naslednji način – Kdor je želel glasovati preko SMS sporočil, je dobil kodo in volilno kartico po pošti. Z mobilnih telefonov so potem volivci poslali kodo na določeno telefonsko številko, skupaj s številko, ki je predstavljala njihovo odločitev (za ali proti).

Marcus Notter, svetnik v Zürichu, je takoj po volitvah dejal, da niso zabeležili nobenih težav.

Januarja so napovedali, da bo zvezna administracija na podlagi poročil pripravila končno poročilo, Zvezni Svet pa bo kasneje sprejel odločitev ali bodo spremenili zvezni zakon, ki bi omogočil e-volitve ali ne.

Nedavno je bila izpeljana anketa, v kateri so tiste, ki so lani glasovali na e-volitvah, spraševali ali bi ponovili to dejanje. Pozitivno je odgovorilo več kot 90% vprašanih. V anketo so vključili tudi vse ostale volilce. Okoli 50 % vprašanih je odgovorilo, da bi podprlo vpeljavo e-volitev. Ti rezultati so sedaj v preučevanju v zvezni vladi.

Max Klaus, federalni svetnik je v avgustu za nemški politik-digital zagovarjal vpeljavo e-volitev in dejal, da bi z e-volitvami, prav zaradi velikega števila referendumov, tudi prihranili. Prihranek bi bil 1.61 švicarskih frankov, oziroma okoli 240 tolarjev na glas. V ta izračun pa niso všteti prihranki pri poštnih storitvah.

Viri: IDABC, Direct Democracy

Komentar E-demokracija.si: Nedavno so v Švici sprejeli nove smernice e-vlade, v katerih se zavedajo koristi informacijske tehnologije. Zanimivo pa bo videti poročilo obljubljeno v januarju, v katerem bodo odločili ali bodo spremenili volilni zakon ali ne. Morda bo anketa, ki so jo nedavno izpeljali, k temu pripomogla. Počakajmo.