O portalu    Avtorji    Kontakt


 

Lawrence Pratchett: Lokalni projekti so zelo pomembni!

Kategorija: Intervju, Stroka | Datum objave: Friday, 6. 10. 2006 | Avtor:

V Veliki Britaniji so 29. marca letos podprli vzpostavitev Centra odličnosti za E-demokracijo, ki je logična posledica uspešnega delovanja Centra za lokalno demokracijo. Center odličnosti bo zaživel jeseni letos. Dr. Lawrence Pratchett je član odbora in vodja Raziskovalnega oddelka na Centru odličnosti. Za naš spletni portal E-demokracija.si je ekskluzivno odgovoril na nekaj vprašanj, katere si lahko preberete v nadaljevanju.

  Lawrence Pratchett je tudi profesor na univerzi   De Montfort v Leichsterju, kjer predava pri   predmetu lokalna demokracija. Dejaven je pri   pisanju knjig, kot so: Making local e-democracy   work?, Making Participation Count in Local   Politics, Diagnosing and remedying the failings   of official participation schemes: the CLEAR   framework, Local political participation: the   impact of rules-in-use in druge.

1. E-demokracija v VB je med najbolj razvitimi v Evropi. Delujete predvsem na lokalni ravni. Zakaj je temu tako? Zakaj je e-demokracijo lažje vmestiti v demokratične procese na lokalni ravni kot na državni?

Lokalnost je pomembna, saj prav na tej ravni največ ljudi pride v stik z javnimi servisi. Ljudje imajo več priložnosti, da se vključijo na lokalni ravni in vidijo rezultate svojega sodelovanja bolj neposredno. Lokalna demokracija tako ni bistvena le za širšo demokratično prakso, temveč je verjetno za posameznika veliko pomembnejša kot marsikatera institucija vlade na državni ravni.

Moje zanimanje za e-demokracijo izvira iz zanimanja za lokalno demokracijo in participacijo na splošno. Lokalne vlade imajo več možnosti eksperimentiranja z e-demokracijo, ker so bližje ljudem in jih bolje razumejo. Poleg tega imajo kot varovalo še državno vlado za primere, ko bi imele lokalne pobude negativne posledice.

2. Za politike je e-demokracija neke vrste grožnja. Vsaj v Sloveniji je tako. V Veliki Britaniji se zdi, da ste nekako premostili to. Kaj je potrebno za ta premik?

Tudi v Veliki Britaniji nekateri politiki vidijo e-demokracijo kot grožnjo, predvsem kjer imajo nevoljeni strokovnjaki možnost neposrednega nagovarjanja javnosti namesto voljenih politikov. Vseeno pa se veliko drugih zaveda težav, ki jih imamo v Veliki Britaniji z vključevanjem državljanov in razume e-demokracijo kot katalizator za povečanje politične participacije. E-demokratične pobude so še vedno vodene s strani uradnikov in ne politikov, a so slednji na mnogih področjih že vključeni v proces in podpirajo poskuse v upanju, da bo rezultat boljša demokracija.

3. E-volitve predstavljajo višek e-demokracije. V Estoniji smo bili priča uspešni izvedbi e-volitev. Čeprav največ skrbi namenjamo tehnologiji, pa se zdi, da so proti vpeljavi e-volitev predvsem ljudje sami. Ali je realno sklepati, da bodo e-volitve kdaj stvar vsakdanjika?

Največja grožnja e-volitvam je po mojem mnenju mera, do katere bodo državljani zaupali rezultatom. Pri pripravi e-volitev torej ni dovolj le zagotavljanje svobodnega in poštenega glasovanja, ampak mora biti to tudi dokazano – trenutno je glavna pomanjljivost to, da breme dokaza leži zgolj na tistih, ki e-volitve promovirajo. Vendar pa kaže, da bo imela večina držav e-volitve v ne prav daljni prihodnosti. S vse večjim navajanjem ljudji na elektronsko opravljanje raznih transakcij se bodo povečale tudi zahteve po e-omogočanju demokracije.

4. Politični blogi so v svetu vedno močnejše orodje, tako politikov kot ljudi samih. Ali mislite, da so politični blogi manipulativno orodje in predstavljajo le del volilne kampanje, ali se s tem orodjem vzpostavlja prava dolgotrajna dvosmerna komunikacija?

Ne verjamem, da bi imela tehnologija blogov kakšne neizogibne posledice: njihov pomen se bo izkazal z načinom uporabe s strani posameznikov in skupin. Verjetno je nekaterim (recimo tistemu Etienna Chouarda (francoskega ‘ne’-borca) usojeno, da postanejo zelo priljubljeni, saj se dotikajo tem, ki zanimajo veliko ljudi. Vendar pa nekaterih ne bo bral nihče, razen avtorja samega. Kot orodje politične kampanje imajo blogi velik potencial, a se bo njihov pomen pokazal v družbenem in političnem kontekstu, v katerem delujejo. To pomeni, da jih bodo uporabljali na zelo veliko načinov.

5. Med ljudmi danes vlada nezanimanje in apatija glede politike. Malo ljudi je dovolj izobraženih, da bi imeli za vse probleme, ki so prisotni, konkretne in veljavne ideje o rešitvi. Vseeno demokracija in s tem tudi e-demokracija zagovarjata enakovrednost mnenj. V stari Grčiji so imeli volilno pravico le polnoletni moški državljani Aten. E-demokracija omogoča izažanje mnenj mnogo večjemu deležu državljanov kot katera koli oblika demokracije. Vseeno nekateri kritiki e-demokraciji očitajo elitizem (digitalni razkorak, tehnologija, izobrazba…). Ali je smotrno predpostavljati idelnega državljana in se s tem boriti proti elitizmu e-demokracije? Ali je idealni državljan (ideal citizen) sploh mogoč?

Velika napaka, ki jo delajo zagovorniki e-demokracije, je domneva, da si državljani želijo več možnosti za vključevanje: privzet je model ‘idealnega državljana’, ki se vključuje brez predsodkov v vsako problematiko. Ta domneva je nerealna in nepravična. Ne moremo pričakovati, da bi vsak državljan sodeloval v vsaki tematiki. Namesto tega bi morali vzpostavljati demokratične institucije, ki bi varovale politično enakost, hkrati pa zmanjševati stroške vključevanja. Orodja e-demokracije dajejo največ upanja za takšne institucije, saj omogočajo participacijo pod pogoji, ki ustrezajo državljanom. Vendar pa morajo biti vlade pozorne tudi na težave, ki jih prinaša digitalni razkorak. Zato v Veliki Britaniji snovalci politik govorijo o demokraciji, ki deluje po več kanalih, tako preko interneta kot brez le-tega, ne le o e-demokraciji.

[Bralce, ki bi jih zanimalo branje intervjuja v angleščini, vabimo, da si ga prenesejo na svoj računalnik. Na voljo je datoteka .pdf (11,7 kB).]


Arhiv:


Vse vsebine © E-demokracija.si | Avtorji | Kontakt