Spletne volitve – utopija ali samo stvar potrpljenja?

Kategorija: Amerika | Datum objave: Sunday, 3. 12. 2006 | Avtor: Domen Savič

Zaradi ponovnih napak in zlorab elektronskih volitev v ZDA so kritike o vrnitvi na papirnate volitve vse glasnejše. Vseeno pa nekateri trdijo, da je sedaj čas, da Američani volitve izpeljejo izključno preko spleta.

Jim Adler, predsednik podjetja VoteHere, ki se ukvarja z zagotavljanjem elektronskih volitev, je prepričan: “Tehnologija ne more več pomagati. Elektronske volitve so sedaj stvar politične volje in volje državljanov,” pravi.

Če človek upošteva neprestane zaplete pri elektronskih volitvah, kjer so se Američani do sedaj še vedno soočali z strojnimi in programskimi napakami, ki so metali slabo luč na e-volitve, potem se zdi Jimova trditev le komercialna poteza za lastno podjetje. Vseeno pa je potrebno upoštevati določene izvedbe elektronskih volitev preko spleta, ki so bile pravno zavezujoče in niso trpele za napakami “navadnih” elektronskih volitev.

2000-2004

Leta 2000 so demokrati svoje primarne volitve v Arizoni izvedli preko spleta in to možnost je uporabila slaba polovica (41 odstotkov ali 39,942 ljudi) vseh volivcev v Arizoni. Leta 2004 so demokrati na lokalnih volitvah v Michiganu izvedli preko spleta in od 163,000 registriranih volivcev je preko spleta volilo 28 odstotkov (46,000 ljudi) vseh registriranih volivcev. Podobne projekte so izvajale Švica, Anglija in Kanada, Estonija pa spletno glasovanje na državni ravni načrtuje za parlamentarne volitve leta 2007.

Volitve v okraju Swindon v Veliki Britaniji so leta 2002 in 2003 omogočale spletno glasovanje in po Adlerjevem mnenju je njihov sistem uspešno “obdelal” 600,000 glasov iz različnih držav, ki so bili oddani po različnih kanalih, med drugim preko telefona, kratkih sporočil (SMS) in spleta. Vodja volitev v Swindonu, Alan Winchcombe, je izvedbo označil kot brezhibno. “Sicer smo imeli nekaj poskusov vdorov v sistem, vseeno pa so si napadalci opekli prste. Varnost je bila na zelo visokem nivoju,” je Winchcombe pohvalil sistem.

Konec za e-volitve?

Težava z priznanjem legitimnosti volitev preko spleta po mnenju nekaterih ni več v zagotovitvi spletne varnosti, temveč v dejstvu, da so kritiki tako glasni, da se teme spletnega glasovanja sploh ne jemlje več resno in da so ljudje prenehali iskati nove možnosti varne izvedbe.

“Vedno bodo obstajale napake. Vprašanje je samo: kako veliko napako si lahko privoščimo?”, sprašuje Adler.

Kritiki so ocene uspešno izpeljanih spletnih volitev označili kot irelevantne, saj po njihovem mnenju volilni uradi niso kompetentni za podajanje ocen o varnosti. Sami opozarjajo na štiri glavne skupine napak, zaradi katerih spletno glasovanje ne more biti varno:

– splošna nestabilnost osebnih računalnikov
– težava z DOS (denial of service) napadi, ki bi lahko onemogočili oddajo glasu
– težave z vdori v podatkovne baze, kjer bi se glasovi shranjevali
– zlorabe in izsiljevanje volivcev, ki bi volili od doma

“Ljudje, ki volijo preko spleta, ne razumejo tehnologije,” je izjavil David Wagner, profesor na kalifornijski univerzi Berkeley, ki se specializira za računalniško varnost, “hkrati pa ne ločijo med dobrim marketingom in dobro (varno) tehnologijo.”

Wagner priznava delo podjetja VoteHere. “Njihova kriptografija je zares odlična,” pravi. Vseeno pa je mnenja, da so trenutno “volitve po spletu norost.”

David Jefferson, računalniški analitik, ki je s podjetji Compaq in HP sodeloval na področju varnosti spletnih volitev. Hkrati je eden redkih ljudi, ki varnost volitev spremlja že od samega začetka. “Trenutno ni nobenega načina, s katerim bi zavarovali oddajanje glasov preko spleta,” je mnenja Jefferson, ki izpostavlja ranljivost osebnih računalnikov, ki onemogoča stoodstotno zanesljivost pri oddaji glasu. Negativno mnenje Davida Jeffersona je bilo tudi razlog, da je ameriško ministrstvo za obrambo leta 2004 ukinilo 16.5 milijonov evrov težak projekt, ki bi spletne volitve omogočil do 100,000 vojakom ameriške vojske.

Kritika SERVE

Deset strokovnjakov s področja spletne varnosti je leta 2004 spisalo kritiko projekta SERVE (Secure Electronic Registration and Voting Experiment), ki je vsako izvajanje volitev preko spleta označilo za nevarne. Vseeno se vseh deset strokovnjakov ni strinjalo s to oceno in dva od šestih nasprotnikov sta javno izrazila svoje nasprotovanje. “Če rečemo, da je nekaj nemogoče, potem s tem onemogočimo razpravo in iskanje novih poti do rešitve,” je mnenja Ted Selker, profesor na MIT.

“Napake so bile zelo majhne,” trdi Michael Shamos, bivši inženir pri podjetju IBM in predavatelj računalništva na Carnegie Melon, ki se je specializiral za elektronske volitve. “Zame je bil SERVE odlična ideja.”

Selker in Shamos se strinjata, da so varnostne grožnje realne, vseeno pa v njih vidita izziv. “Trditi, da se nekaj ne da, ni znanstveno. To je tako, kot če bi izjavili, da je nemogoče poslati človeka na luno in da zato ne boste šli delat za Naso.”

Zagovorniki e-volitev iščejo rešitve

Zagovorniki trdijo, da se da vsako od zgoraj omenjenih napak odpraviti ali zaobiti. Težavo dostopa bi rešili z daljšim trajanjem volilnega procesa, težave z nevarnimi računalniki bi rešili z odprtokodnimi rešitvami. Nadaljnje zlorabe bi rešili s povečanim številom nadzornikov volitev.

“Konvencionale volilne tehnike so bile vedno dojemljive za napake; treba je samo najti pravo mero,” je mnenja Adler, in dodaja, da “nikoli ne moreš zagotoviti stoodstotne varnosti. To je nemogoče.” Adler je tudi mnenja, da je ne glede na možnost zlorabe, le-te vedno mogoče odkriti. “Lahko zagotovim, da se bo vsaka napaka pokazala in nadzorniki bodo vedeli zanjo,” pojasnjuje.

Računalniška varnost pa ni edina težava pri spletnem glasovanju. Volitve od doma bi lahko na dan privlekle izsiljevanja, težave z zasebnostjo in kupovanje glasov. Hkrati pa si je treba priznati – za spletne volitve bi morali vsi imeti dostop do spleta.

Težave z izsiljevanjem bi zagovorniki rešili z večkratno oddajo glasu, pri čemer bi se štel samo zadnji oddan glas. Se pravi, če bi nekega volilca izsiljevali, bi ta kasneje še vedno lahko volil “po svoje”. Težave s kupovanjem glasov bi lahko rešili z kodiranimi potrdili, ki bi jih lahko razvozlal samo volivec sam.

Ne glede na določene težave pa ideja spletnega glasovanja ne bo kar izginila in v prihodnosti lahko pričakujemo, da bo pridobivala na moči in zagovornikih. Javnost je v primeru Swindona zelo pozitivno sprejela to možnost in Winchcombe je pojasnil, da se je takih volitev udeležilo večje število mladih, vseeno pa je bil splošen dvig volilne udeležbe zanemarljiv.

Glavno ozko grlo tako še vedno ostaja (ne)varnost domačih računalnikov.To bi lahko rešili z inštalacijo dodatnih aparatov, ki že sedaj preprečujejo zlorabe določenih sistemov. Primeri so zaščita na HDTV, ki preprečuje nelegalno presnemavanje. Če to umestimo v kontekst strogega vladnega nadzora in zakonodaje, bi lahko glasovalne aparate vdelovali v računalnike, televizorje ali telefone že leta 2010.

Prihodnost spletnega glasovanja je tako na ramenih ljudi, ki se bodo morali odločiti, kako veliko napako meritev bodo še tolerirali. “Nihče nima rešitve, ki ne bi vključevala spleta,” je izjavil Shamos.

In dokler ne bomo iznašli uniformne rešitve, bo na trgu obstajal kaos. Tako so zaradi propadlega projekta SERVE letos v večih delih ZDA vojski dovolili voliti preko elektronske pošte in faksa. In to naj bi bilo bolj varno?

(Vir: Wired)