Kaj prinaša Akcijski načrt e-uprave do leta 2010?

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 19. 02. 2007 | Avtor: Barbara Kvas

Slovenska vlada je 25. januarja 2007 na seji sprejela Akcijski načrt e-uprave do leta 2010. Načrt je najpomembnejši mehanizem za urejeno izvajanje Strategije za e-upravo do leta 2010, ki je bila sprejeta 20. aprila 2006. Pogledali smo, kakšne bodo največje spremembe na področju e-uprave in kakšnih e-storitev se lahko nadejamo v prihajajočih letih.

Namen in cilji na področju e-demokracije

Glavni namen akcijskega načrta je izvajanje Strategije za e-upravo do leta 2010 in spremljanje uresničevanja e-uprave v Sloveniji. Akcijski načrt predstavlja vse projekte in e-storitve e-uprave, ki izhajajo iz strategije. Dodatni namen akcijskega načrta je spodbuditi razvoj e-storitev, ki so potrebne in so do sedaj zaostajale.

Delo na akcijskem načrtu bo potekalo ves čas do leta 2010. Dokument bodo ves čas dopolnjevali, dodajali projekte in ocenjevali potek ter rezultate vpeljanih projektov. Delo bo potekalo na vseh ministrstvih in upravnih enotah, kjer bodo potekali projekti in kjer bodo vpeljali spremembe.

Na področju e-demokracije so vzpostavili naslednje cilj, vključiti najširši krog uporabnikov v procese odločanja. Vključitev ljudi naj bi potekala na naslednje načine:

* vključiti uporabnike e-uprave v procese odločanja o razvoju novih storitev e-uprave
* vključiti video in zvočne zapise vseh pomembnejših dogodkov v javni upravi na portal e-uprave (seje, tiskovne konference, govori…)
* uvesti e-diskusije in sodelovanje javnosti pri sprejemanju novih predpisov
* uvesti e-volitve in e-referendume
* vzpostaviti informacijsko podporo lokalnim volitvam
* vzpostaviti informacijsko podporo zakonodajnemu postopku Republike Slovenije

Promocija e-storitev in dobre prakse e-uprave

Nove e-storitve nameravajo tudi promovirati. Promocijo novih e-storitev nameravajo vsaj enkrat mesečno vključiti v tiskane in elektronske medije.

V akcijskem načrtu so navedli tri e-storitve s katerimi se slovenska e-uprava najbolj ponaša. Omenili so e-Davke, ki omogočajo spletno oddajanje dohodninske napovedi, spletni portal e-VEM, ki podjetnikov olajšuje delo in spletno podaljševanje prometnega dovoljenja, ki po kritikah nekaterih ne deluje še tako dobro, kot morda enkrat bo.

Katerih novih e-storitev se lahko nadejamo?

Pogledali smo si tudi, katere nove projekte nameravajo za fizične osebe zagnati in implementirati v naslednjih dveh letih.

Izbrali smo nekaj projektov ter dodali letnico, kdaj naj bi se implementirali:

* izdajanje e-potrdil s spletno aplikacijo (2007)
* prijava vozniškega izpita in izdaja vozniškega dovoljenja (2007)
* vpeljava elektronske osebne izkaznice (2008)
* razširitev portala lokane skupnosti z novimi servisi (2007)
* elektronski cestninski sistem, oprema za nadzor cestnega prometa (2007)
* e-plačevanje upravnih taks in e-podpisovanje (2007)

Nekateri izmed zgoraj navedenih projektov naj bi bili tudi že v delovanju in začetku implementacije.

Akcijski načrt nameravajo torej še velikokrat spremeniti in dodati. Vsi sodelujoči v projektih morajo oddajati poročila na tri mesece, tudi v primeru mirovanja projekta. Zgoraj smo že omenili, da nameravajo o novostih obveščati tako v tiskanih kot v elektronskih medijih. Pa počakajmo.

Minister Gregor Virant o e-demokraciji in e-upravi

Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je bil eden izmed govornikov v škotskem parlamentu v Edinbourgu na mednarodnem forumu The Microsoft Government Leaders Forum – Europe. Na forumu so potekale razprave o novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah ter možnostih teh tehnologij za krepitev sodelovanja državljanov s pomočjo izobraževanja, dostopa do javnih storitev in aktivnejše vloge v političnih procesih.

V nadaljevanju objavljamo nekaj izsekov iz njegovega govora.

Tako kot velja za e-upravo, tudi e-participacija kot pomemben segment e-demokracije ne more biti uspešna, če za njo ne stojijo jasni standardi vključevanja javnosti v procese odločanja. Slaba praksa izključevanja javnosti iz postopkov priprave in sprejemanja odločitev temelji na veliki zmoti, da vlada in administracija razpolagata z vsemi potrebnimi informacijami in znanjem. Javna participacija in javna konzultacija zmanjšujeta demokratični deficit, obenem pa pomagata vladi, da najde optimalne rešitve za probleme.

Vlada mora imeti jasno izdelane procesne standarde za vključevanje javnosti v postopke odločanja. Prvi korak je dostop do informacij. Samo dobro informiran državljan bo tudi angažiran državljan. Osnutki predpisov in drugih policy dokumentov morajo biti dostopni v dovolj zgodnji fazi, da lahko zainteresirana javnost opozori na probleme in pomanjkljivosti in predlaga rešitve. V naši državi smo že leta 2001, ko je naša vlada striktno prešla na sistem brezpapirnih sej, začeli na internetu objavljati vse »drafte«, ki jih ministri predlagajo vladi v odločitev. Vsak državljan ima torej najkasneje od trenutka, ko je odločitev predložena v vladno obravnavo, načeloma vpogled v iste dokumente kot predsednik vlade ali minister. Vendar to ni dovolj. Standard javne participacije mora vsebovati tudi razumen rok za pripombe in predloge, neposredno razčiščevanje odprtih vprašanj iz oči v oči in argumentiranje, zakaj se vztraja pri neusklajenih rešitvah. Seveda pa moramo javno konzultacijo in participacijo razumeti kot procesni standard in ne kot zahtevo, da se upoštevajo vse pripombe in predlogi zainteresiranih skupin. Še tako participativna demokracija ne more zadovoljiti vseh parcialnih družbenih interesov. Javna konzultacija in participacija zahtevata od vlade, da prisluhne argumentom, jih pretehta in sprejme odgovorno odločitev.

Ali naj participacija zajame le relevantne organizacije in skupine, ki jih določena regulacija zadeva in jih vlada posebej k participaciji pozove, ali naj se razširi na nedoločen krog potencialno zainteresiranih državljanov z objavo in možnostjo pošiljanja komentarjev in predlogov na internetu? Slednje je sijajna zamisel, a pri izvedbi bodimo predvidni. Če s svojimi resursi nismo sposobni zagotoviti odzivnosti, potem bodo predlogi in komentarji angažiranih državljanov izgubljeni v vetru. Državljana, ki si bo vzel čas, preštudiral osnutek zakona in napisal svoje predloge, bo naša e-participacija upravičeno razjezila, če ne bo dobil razumnega in argumentiranega odziva. Rekel bo, da blefiramo, mi pa bomo dobili novo lekcijo o tem, kako lahko e-uprava pokvari vtis državljanov o vladi, če ponujamo zgolj lepo fasado. E-participacije se lotimo v obsegu, ki smo ga sposobni kvalitetno obvladati.

Vir: E-uprava,
Akcijski načrt e-uprave do leta 2010 (.doc, 2,42 MB), Ministrstvo za javno upravo