Litva zelo aktivna na področju e-uprave in tudi e-demokracije

Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 19. 02. 2007 | Avtor: Barbara Kvas

Litva, ki se je vključila v Evropsko unijo maja 2004, veliko vlaga v razvoj informacijske družbe. Trudijo se za širitev internetne povezave po vsej državi, veliko pa vlagajo tudi v e-upravo in e-vladanje.

Leta 2005 je bila Litva glede na e-upravo na 40. mestu med 179 državami, v Evropi pa je med 42 državami zasedla 27. mesto. Lani so zabeležili, da ima 37% gospodinjstev računalnike in le 32 % dostop do spleta.

Razvoj informacijske družbe je od leta 2001 v rokah Komiteja za razvoj informacijske družbe, kateremu predseduje premier. Že leta 2004 so se v Litvi odločili prositi za pomoč Južno Korejo, ki je danes v samem vrhu razvitosti e-uprave. Leta 2004 so se litvijski in južnokorejski strokovnjaki dogovorili o sodelovanju. Južna Koreja je v Litvo poslala svoje strokovnjake, ki so delili nasvete in ocenjevali takratno razvitost na tem področju.

Leta 2004 je začela Litvijska vlada v javno upravo vpeljevati izmenjavo e-dokumentov s pomočjo e-podpisov. Leta 2005 so litvijski državljani začeli množično oddajati dohodninske napovedi preko storitve e-davki.

Leta 2006 so začeli z delom na projektu E-parlament. Državljani Litve bodo lahko preko spleta parlamentarnim predstavnikom pošiljali pobude, kritike in izjave ter spremljali njihovo delo preko spleta. Projekt bo financiran s strani Evropske vlade, realizirati pa naj bi ga začeli v letih 2007-2009. Nadgradili in modernizirali naj bi tudi digitalni arhiv. Lani so prav tako namenili veliko denarja za projekt povečanja e-storitev na lokalni ravni. V nekaterih občinah bodo prebivalci lahko sodelovali s svojimi izvoljenimi predstavniki.

Konec lanskega leta so zagnali projekt tudi na področju e-zdravja. V Litvi bodo vzpostavili sistem, ki bo omogočal izmenjavo vseh podatkov pacienta med različnimi zdravstvenimi inštitucijami.Prav tako so bili dejavni na področju e-volitev. Čeprav so se pojavili dvomi o varnosti e-volitev, je Komite za razvoj informacijske družbe dvome zavrgel in določil načrte za vpeljavo e-volitev in e-referendumov na podlagi dobro delujočega bančnega sistema.

Konec januarja so v Litvi sprejeli sporazum o standardih elektronskih certifikatov. Čeprav je veliko novih e-storitev še v pripravljalni fazi, pa nameravajo do leta 2009 med 300 000 državljanov razdeliti brezplačne certifikate.

V začetku letošnjega leta pa so množično začeli delati tudi na širitvi interneta v vse predele države. Postaviti nameravajo 400 novih internetnih točk, predvsem v ruralna področja države, kjer je povezanost majhna ali pa nična. Glede na število internetnih točk je tako Litva vodilna med evropskimi državami. Brezplačni internet pa nameravajo v naslednjih treh letih zagotoviti tudi v vseh knjižnicah po državi. Najprej nameravajo vse knjižnice opremiti z računalniki. Projekt v knjižnicah je del širšega projekta Fundacije Melinde in Billa Gatesa, ki v Litvi, Latviji in Bocvani želi povečati dostop do spleta. Zaradi slabega odstotka imetnikov računalnika in dostopa do spleta vlada upa, da bodo knjižnice pravo mesto za nevešče in učenja željne prebivalce.

Vir: IDABC

Komentar E-demokracija.si: Litva ve, kaj želi in v tej smeri tudi konsistentno in učinkovito deluje. Vedo, od koga pridobiti nasvete in podporo, tako intelektualno kot tudi finančno. Slovenija bi se lahko od Litve kaj tudi naučila.