Vse se je začelo z nespluženo cesto…
Kategorija: Kolumna | Datum objave: Monday, 26. 02. 2007 | Avtor: Mezicar
Pred dnevi je moj blog MEŽICA V BESEDI IN FOTKAH praznoval svoj 1. rojstni dan in neki bralec mi je na blogu pustil naslednji komentar:
“Odločitev, da pričneš s pisanjem bloga, je nedvomno bila ena boljših v tvojem življenju. Zanjo s(m)o tvoji redni bralci še kako hvaležni! Skratka… Happy Birthday, Mežica v Besedi in Fotkah!!!!”
Danes vem, da je bila res to ena mojih najboljših odločitev.
Blog sem si ustvaril iz čiste radovednosti, ker me je pač zanimalo kako stvar deluje. Sprva sploh nisem vedel kaj naj pišem, želel sem le objaviti kakšne fotografije. Potem pa me je nekaj v Mežici nadvse razjezilo in tako se je začelo.
Dobro se spominjam tistega dne. Snega je bilo čez pol metra, cesta je bila delno splužena, pločnik na glavni cesti na poti do šole neočiščen. To je bil moj začetek in pika na i. Takrat sem se začel ozirati po svojem kraju in ugotovil, da je marsikaj narobe in da marsičesa ni. Do tedaj nobeden o tem ni javno govoril ali pisal. Blog se mi je zdel idealna rešitev za to. Ljudi je potrebno javno seznaniti s takšno ali drugačno problematiko. Ne samo seznaniti, temveč spodbuditi tiste, ki so za napake odgovorni. Moje pisanje gre nekaterim pošteno v nos že od vsega začetka, saj je podkovano z dejstvi in fotografijami.
Prebivalci v našem kraju so zelo hitro opazili moj blog in odziv je bil zelo velik. Začeli so se vključevati z raznimi komentarji in tako je zadeva postala še bolj zanimiva. Eni se strinjajo s tem kar pišem, drugi spet ne. Saj veste, sto ljudi, sto čudi! Potem se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Začel sem dobivati grozilna elektronska sporočila. Eni bi me radi obesili, drugi ustrelili, nekateri celo upepelili.
Danes sem marsikomu trn v peti. Blog sem začel pisati kot anonimnež. Ker ostajam anonimen še danes, me nekateri na vsak način želijo odkriti. Ali je sploh pomembno kdo sem? Kaj delam? S čim se ukvarjam? Izdali so celo tiralico za mano, saj veste, tisto »WANTED MEŽIČAR«. Vendar si s tem ne belim preveč glave. Glavni namen mojega pisanja je dosežen. Bralci me redno prebirajo in kar je še bolj pomembno, berejo me tudi ljudje iz občine.
Pa ne samo berejo, dosegel sem to, da popravljajo svoje napake in napake iz preteklosti, kar je za nek kraj, kot je Mežica izredno pomembno. V zadnjih dvanajstih letih se tukaj ni kaj dosti naredilo. Mežica je ves ta čas samo strmo padala, tako gospodarsko kot v razvoju turizma.
Tako sem postal neke vrste Watch-dog, ki bedim nad Mežico in opozarjam na napake.
 Na glavno stran | |
Arhiv  |
