V Evropi volitve preko elektronskih avtomatov: DA ali NE

Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 23. 04. 2007 | Avtor: Barbara Kvas

Včeraj je na francoskih predsedniških volitvah od 43 milijonov volilnih upravičencev 1,5 milijona le-teh prvič v zgodovini francoskih volitev na volilnih mestih volilo preko elektronskih volilnih avtomatov. Med mnogimi se poraja vprašanje ali je ta način varen ali ne. V mnogih evropskih državah so se namreč takemu načinu volitev odpovedali. Rešitev si preberite v nadaljevanju.

Volilni avtomati, ki so jih včeraj uporabili v Franciji in jih uporabljajo drugod po Evropi, ne puščajo papirnate sledi. Preverba oddanih volilnih glasov torej ni mogoča, kajti, ko se volilni dan konča, avtomati rezultate le izpljunejo in proces volitev je za vedno končan.

Največja uporaba volilnih avtomatov je bila leta 2004 v Indiji, ko so uporabili več kot 500 000 volilnih aparatov. Velika uporaba volilnih aparatov je tudi v Združenih državah, kjer je leta 2006 volilne aparate uporabila tretjina volivcev. V Združenih državah pa se največ govori tudi o varnosti teh volilnih avtomatov. Veliko je govora predvsem o papirnatih sledeh vsakega oddanega glasu, kar bi omogočilo tudi večkratno preverbo vseh oddanih glasov.

V Franciji so zakon o volitvah, ki omogoča volitve preko volilnih avtomatov, spremenili leta 2004. Volilne avtomate pa so do včerajšnjih predsedniških volitev od kar 36 000 volilnih okrožij namestili le v 82. Največ težav predstavljajo predvsem dvomi o varnosti avtomatov.

“Demokracijo ne moremo predati v roke tako nedorasli tehnologiji,” je dejal Pierre Muller, predsednik društva Recul-Democratique.org, ki lobira proti elektronskim volilnim avtomatom in je za prepoved uporabe teh avtomatov v Franciji zbralo 66 000 podpisov. “Popolnoma neodgovorno je uporabiti te avtomate za predsedniške ali katere druge volitve,” je še dodal Muller.

Uporaba elektronskih volilnih aparatov se je pokazala za neprimerno na Nizozemskem, ki je bila prva država v Evropi, ki je uvedla elektronske volilne avtomate leta 1978. Po aferi, ki se je pojavila v državi nekaj tednov pred novembrskimi volitvami, ko je programer po televiziji demonstriral enostavno zlorabo avtomatov, ki jih je proizvedla družba Nedap, je država ukinila volitve preko volilnih avtomatov in se vrnila k papirnatemu glasovanju. Nizozemska vlada pa je zaradi kritik spodletelega nadzora nedavno naznanila popolno prenovo verifikacije elektronsko oddanega volilnega glasu. Družba Nedap je dejala, da se kaj takega lahko zgodi, če oblasti elektronskih avtomatov ne nadzoruje učinkovito in le-ti pridejo v neprave roke.

Irska, ki je leta 2004 kupila 7500 avtomatov vrednih več kot 50 milijonov evrov, se je kasneje ni odločila za njihovo uporabo, saj naj bi se pojavili dvomi o njihovi zanesljivosti.

V Italiji so lani v aprilu uporabili e-volitve, vendar je ob vprašanju centraliziranja vseh rezultatov prišlo do sporov. Ker niso bili zmožni rešiti teh sporov je ministrstvo za notranje zadeve odločilo, da e-volitev na naslednjih volitvah ne bodo uporabili.

Matthijs Schippers, nadzornik razvojnega oddelka družbe Nedap je dejal, da je zloraba avtomatov na Nizozemskem pokazala, da je potrebno avtomate varovati. Poudaril je tudi, da nasprotniki elektronskih avtomatov pozabljajo na negativne vidike papirnatega glasovanja. Poudaril je na neveljavne glasovnice, ki se pojavijo na vsakih volitvah, še posedej pa je poudaril 3,4 % neveljavnih glasovnic v Nemčiji, ko je Angela Markel zmagala le za 0,8 % glasov.

Vir: Herald Tribune International

Komentar E-demokracija.si: V članku smo si lahko prebrali prednosti in slabosti papirnatega glasovanja. Papirnati glasovi so preverljivi, prav tako pa naj bi bilo glasovanje varno. Glasovanje preko elektronskih volilnih aparatov naj bi bilo zelo nevarno in z lahkoto zmanipulirano. Rešitev vidim v papirnati sledi. Ob vsakem oddanem glasu bi avtomat izpisal papir, ki naj bi ga vsak volivec vzel s seboj. Ob preverbi glasov bi lahko šteli te liste.

Vedno je veliko govora o varnosti aparatov in čuvanju glasov. Čeprav je točnost rezultatov izrednega pomena, se mi varovanje zasebnosti oddanega glasu ne zdi tako pomembna. Danes ne živimo več v časih, ko je bilo potrebno čuvati oddani glas, ker je v nasprotnem primeru obstajala graja ali odvzem miru. Danes takega pritiska ni čutiti in pravzaprav vsakdo živi v skladu s svojimi prepričanji kar že od daleč kaže na volilno preferenco. Če bi vsak stal za svojimi prepričanji, vprašanje zasebnosti ne bi bilo ključnega pomena. Vendar je seveda kaj takega utopično pričakovati in bo potrebno čuvati zasebnost in tajnost vsakega oddanega glasu.