Eurobarometer: Slovenci smo izredno politično angažirani
Kategorija: EU, Slovenija | Datum objave: Monday, 16. 07. 2007 | Avtor: Barbara Kvas
Sodeč po raziskavi Eurobarometra smo Slovenci politično izjemno angažirani – celo nadpovprečno, saj smo se znašli v družbi držav, kot so Francija, Danska, Irska, Finska in Belgija, kjer naj bi ljudje politiko jemali zelo resno. A kot ugotavljajo tudi raziskovalci, so lahko ankete hudo zavajajoče.
Tako bi bilo mogoče na podlagi odgovorov iz ankete sklepati, da so kar tri četrtine Evropejcev oddale glas na zadnjih volitvah v evropski parlament, kar pa je daleč od resnice. Podatki namreč kažejo, da je bila udeležba na volitvah le 45-odstotna. Tudi slovenski anketiranci so v skoraj 70 odstotkih trdili, da so odšli na zadnje evropske volitve. A so se očitno nekje na poti do volišča izgubili – v skrinjicah je namreč končalo vsega nekaj več kot 28 odstotkov glasovnic. Odgovori so tako logična posledica želje Evropejcev, da odgovarjajo v skladu z družbeno zaželenim obnašanjem. Slabšo volilno udeležbo je imel le še referendum o gradnji TET3 – 27,33 odstotka.
Splošne ugotovitve ankete kažejo bolj pravo sliko evropskega političnega udejstvovanja. Politika se za povprečnega Evropejca konča pri volitvah in referendumu, pa še pri tem je razlika med nacionalnimi volitvami in volitvami v evropski parlament precejšnja. Že za podpis peticije se v povprečju odloči manj kot tretjina polnoletnih državljanov EU, medtem ko je delež tistih, ki pokličejo svojega poslanca ali kakšnega državnega uradnika, zanemarljivo majhen. Kot ugotavljajo statistiki, kar 36 milijonov polnoletnih evropskih državljanov ne sodeluje v nobeni obliki političnega delovanja, kar bi v prenesenem pomenu pomenilo, da za eno Poljsko ljudi ne sodeluje na volitvah niti v političnih debatah in ne podpisuje peticij.
Slovenija je v bistvu precej netipična predstavnica “mlade” Evrope. Slovenci raje kot državljani večine drugih novih članic podpisujejo peticije (le Slovaki še raje), najbolj zavzeti so pri sodelovanju v spletnih forumih in naravnost obožujejo sodelovanje v javnih demonstracijah, medtem ko so v drugih novinkah do te oblike precej hladni. Slovenci smo celo najbolj zagreti za delo v organizacijah, skozi katere lahko izražamo politično voljo, torej v nevladnih organizacijah in društvih – 30 odstotkov jih je tako ali drugače vključenih v delo teh organizacij, za nami so celo države, kot so Francija, Danska in Švedska. Morda res hodimo vedno manj na volitve in referendume, a to še ne pomeni, da smo politično neaktivni.
Podatke so dobili pretežno s telefonskim anketiranjem, v nekaterih državah članicah, kjer je telefonskih prioključkov manj, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Slovaška pa so opravili tudi terensko anketiranje.
Vir: Dnevnik
