Čeprav po dostopu do širokopasovnega spleta EU v vrhu sveta, med državami članicami preveč razlik

Kategorija: EU, Slovenija | Datum objave: Monday, 22. 10. 2007 | Avtor: Barbara Kvas

Evropska unija je v svetu vodilna glede dostopa do širokopasovnega interneta, vendar pa so razlike med državami vse večje, so ugotovili v poročilu v Bruslju.

Krivec za slabo rast širokopasovnega interneta je predvsem pomanjkljiva konkurenca na trgu telekomunikacij, kar pa naj bi skušali rešiti z novo reformo, ki jo bo komisarka za telekomunikacije in medije Viviane Reding predstavila 13. novembra.

“Nesprejemljivo je, da vrzel med najboljšimi in najslabšimi narašča. Evropa mora ukrepati zdaj, da vzpostavi red v svoji internetni hiši,” je dejala Redingova in napovedala, da bo 13. novembra v paketu reform evropskega telekomunikacijskega trga “predlagala specifične predloge”, da bi dosegli “širokopasovni internet za vse”.

Največ širokopasovnih priključkov ima Danska, najmanj Bolgarija

Glede na podatke, ki so jih objavili v poročilu (.pdf, 646 kb) v Bruslju, ima največjo gostoto širokopasovnih internetnih priključkov Danska, kjer ima širokopasovni internet 37,2 odstotka prebivalcev. Najslabšo gostoto pa ima Bolgarija, kjer ima širokopasovni internetni priključek 5,7 odstotka prebivalcev.

V Sloveniji ima širokopasovni internetni priključek 15,3 odstotka vseh prebivalcev, kar državo uvršča na sredino lestvice, a pod povprečje celotne EU, po katerem ima dostop do širokopasovnega internetnega priključka 18,2 odstotka vseh prebivalcev.

Letos za 20 milijonov priključkov več kot lani

Julija letos je bilo sicer v EU skupno preko 90 milijonov fiksnih priključkov širokopasovnega interneta, kar pomeni 20 milijonov priključkov več kot julija lani (sicer brez Romunije in Bolgarije). Največ novih priključkov so vzpostavili Danska (7,7 na 100 prebivalcev) Luksemburg (7,1 na 100 prebivalcev) in Irska (6,7 na 100 prebivalcev).

Slovenija je bila tudi tu v sredini lestvice s 3,9 novimi priključki na 100 prebivalcev.

Na trgu povezav primanjkuje konkurence

Kot meni Redingova, je razlog za velike razlike med najboljšimi in najslabšimi državami predvsem v pomanjkanju ustrezne alternativne infrastrukture oz. alternativnih ponudnikov v nekaterih državah članicah. Dokaz tega sta Danska in Nizozemska, kjer ima več kot tretjina prebivalcev širokopasovni internetni priključek, veliko število pa je naročnikov ponudnikov internetnih storitev, ki niso lastniki infrastrukture.

Vir: Dnevnik