E-volitve v Sloveniji že naslednje leto?

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 22. 10. 2007 | Avtor: Domen Savič

Prejšnji teden se je v Sloveniji veliko govorilo o e-volitvah. Predstavljen je bil osnutek novele o volitvah v državni zbor, na FDV-ju pa so organizirali tudi strokovno posvetovanje o e-volitvah. V nadaljevanju si preberite, kaj so povedali politiki in kaj strokovnjaki.

• Pavliha in Gaber predstavila osnutek novele zakona za elektronske volitve

Opozicijska poslanca Slavko Gaber (samostojni poslanec) in Marko Pavliha (SD) sta na novinarski konferenci predstavila osnutek novele zakona o volitvah v državni zbor, s katero bi omogočili tudi izvedbo elektronskih volitev. Osnutek je sicer sedaj v javni razpravi, avtorja novele pa sta izrazila željo, da bi v sodelovanju z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom novelo vložili v DZ. Če bo le mogoče, bi zakon vložili tako poslanci kot vlada, je povedal Gaber.

Poslanca sta si ob pripravi osnutka pomagala z rešitvami, ki jih poznajo v Švici, Estoniji, Nizozemski, Franciji, Angliji in Španiji, kjer so že uvedli možnost elektronskih volitev. Volilna udeležba se je v Švici na zadnjem referendumu povečala kar za 20 odstotkov, medtem ko se je v Estoniji povečala za 3,4 odstotka.

Osnutek novele je sicer zelo kratek, saj ima le sedem členov. Poslanca predlagata, da bi se lahko volivci in volivke v času predhodnih volitev odločili oddati svoj glas tudi elektronsko. Glasovali bi tako, da glasovanje opravijo na spletni strani Državne volilne komisije, je pojasnil Gaber. Za glasovanje bi potrebovali kvalificirano digitalno potrdilo. Na strani bi označili svojo volilno preferenco, ko jo ponovno s kodami potrdijo, takrat dobijo v odgovoru potrdilo, da je sistem njihov glas sprejel, je še dodal Gaber. Naprej poteka postopek tako, da so glasovi zaprti v dve elektronski ovojnici, kjer čakajo na štetje. Za varovanje bi po njegovih besedah skrbela večplastna zaščita.

• Možnosti in pasti e-glasovanja v Sloveniji

Zadnji primeri predčasnega glasovanja v klasični obliki kažejo, da so tudi tu možne zlorabe, kot je opozoril poslanec Marko Pavliha na strokovni razpravi o e-glasovanju v Sloveniji, ki jo je organiziral Center za kritično politologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV). Tako vlada kot opozicija imata pripravljena svoja zakonska predloga, stroka pa opozarja na vprašanje varnosti tovrstnega glasovanja.

Osnutek predloga zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo (MJU), je predstavil minister Gregor Virant. Za razliko od edinega dosedanjega, vladnega predloga iz leta 2003, ki je predvideval istočasen potek elektronskih in navadnih volitev, sedanji osnutek predvideva predčasno e-glasovanje od torka do četrtka. Prejšnji predlog bi namreč zahteval prevelike investicije kot npr. priključitev nekaj tisoč volišč na informacijsko omrežje in s tem tudi dodatna tveganja, je prepričan Virant.

Iz varnostnih razlogov osnutek predloga predvideva zaprtokodni sistem, ki bi ga predhodno preverili kvalificirani in neodvisni tuji strokovnjaki, sistem pa bi v pregled lahko vzeli tudi strokovnjaki na predlog različnih političnih strank. Zaradi vprašanj svobode in tajnosti volitev je za razliko od predloga iz leta 2003 predvidena možnost t.i. revotinga oz. ponovnega klasičnega glasovanja, s čimer bi volivec lahko spremenil svojo elektronsko izbiro.

Prednost predloga je za ministra v enostavnosti in dvigu standarda javne participacije na volitvah. Čeprav je estonski primer pokazal, da tudi ob uvedbi možnosti e-glasovanja ne gre pričakovati takojšnjega dviga udeležbe, je treba misliti za nekaj desetletij vnaprej. Kot je dejal Virant, so e-volitve prihodnost, vprašanje je le, ali se bomo v Sloveniji odločili, da jih bomo uvedli med prvimi ali med zadnjimi.

Nekdanji generalni sekretar vlade Mirko Bandelj je ob predstavitvi predloga zakona iz leta 2003 dejal, da e-volitve omogočajo bolj neposredno in kvalificirano participacijo pri sistemu demokratičnega odločanja, kar ponuja rešitev vprašanju legitimacije predstavniške demokracije v današnjem svetu.

Nekdanji minister za informacijsko družbo in poslanec LDS Pavle Gantar je izpostavil, da gre tu predvsem za vprašanje odnosa do informacijskih tehnologij kot do klasične demokracije kot take. Gantar je izpostavil tudi vprašanje nadzora nad pogoji oddaje glasu. Po njegovem namreč noben od predlogov zakonov temu ne daje ustreznega odgovora. Dodal je, da predčasno e-glasovanje, kot ga predvideva predlog MJU, zgreši cilj privabljanja novih volivcev, saj nagovarja predvsem tiste upravičence, ki bi se volitev v vsakem primeru udeležili.

V tehničnem delu razprave je Vladimir Alkalaj iz centra za mrežno infrastrukturo inštituta Jožef Stefan problematiziral, da če se bo pri elektronskem postopku glasovanja dodalo več ovir, kot jih je pri običajnem postopku, nikakor ne bodo uspeli pritegniti več volivcev. Sicer pa so zaprti sistemi po njegovem mnenju problematični zaradi možnosti vgraditve skrivnih vrat, preko katerih bi se dalo spreminjati volilne rezultate.

Podiplomski študent Miha Jesenšek je zagovarjal odprtokodne rešitve kot temelj za vzpostavitev zaupanja med politično, strokovno in javno sfero. Prav pri odprti kodi bi se po njegovem pri nadzoru in odkrivanju napak povezali vsi, kar bi povečalo zaupanje volivcev. Matej Kovačič je nasprotno prepričan, da se tudi v tisočkrat pregledani odprti kodi še zmeraj najdejo napake.

Namestnik generalnega direktorja direktorata za e-upravo na ministrstvu za javno upravo Dušan Kričej je navedel pozitivno prakso Estonije pri izvedbi e-volitev. V predlog zakona so po njegovem prepričanju vgrajena vsa tista digitalna potrdila, ki jih že uporabljamo in jim zaupamo pri vsakodnevnem elektronskem poslovanju. Nadzorni sistem privatnega ključa, ki ga predvideva predlog MJU, dela volivca prepoznavnega skozi ves postopek vse do oddaje glasu. Možnost nedeljskega “revotinga” pa bi po njegovem mnenju nudila odgovor vprašanju svobode in tajnosti glasovanja.

Direktor direktorata za upravne notranje zadeve na ministrstvu za notranje zadeve Bojan Trnovšek je opozoril na potrebo, da se onemogoči možnost različnih interpretacij zakonskih členov. Sicer Trnovšek meni, da bodo elektronski volilni imeniki in vpogled vanje omogočili rešiti številna vprašanja kot npr. pomotoma izpuščene volivcev.

Predstavnik ljubljanske pravne fakultete Sašo Zagorc je izpostavil problematičnost e-glasovanja z vidikov zagotavljanja osebnega, splošnega in tajnega glasovanja. Poudaril je tudi, da bodo e-volitve, če bodo uvedene, velika pridobitev predvsem za slovenske državljane v tujini.

Podsekretar vladne službe za zakonodajo Damjan Tušar je tekom razprave zavrnil dvom, da bi v predlogu predvidena posebna volilna komisija za e-volitve predstavljala uvedbo paralelnega sistema preverjanja, saj je jasno predvideno, da bi bila tovrstna komisija še zmeraj podrejena državni volilni komisiji.

Vir: Dnevnik