Dursovi eDavki: Brezhibno samo v sistemu Oken
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 19. 05. 2008 | Avtor: Barbara Kvas
Čeprav se uporaba spletnih storitev davčne uprave v Sloveniji prijemlje razmeroma počasi, je vse več storitev, ki jih državljani lahko uporabljamo prek spletne strani.
Težava je le, da so storitve na Dursovi spletni strani eDavki, namenjeni spletnemu poslovanju za državljane, razmeroma nerodno narejene, saj kljub odprtosti (poslovanje prek interneta in brskalnika) omogočajo enostavno uporabo storitev zgolj uporabnikom, ki imajo nameščen en sam operacijski sistem in en sam spletni brskalnik. Podatek, ki ga zamolči tudi Dursova spletna svetovalka Vida.
Pomanjkljivosti uporabe spletnih storitev
Ena od storitev, ki je te dni gotovo najbolj zanimiva, je vpogled v informativni izračun dohodnine za leto 2007, ki vključuje morebitni ugovor nanj. Naš preskus je pokazal, da je Dursov sistem za uporabnike večine različic Linuxa skoraj neuporaben oziroma da bi imeli z njim zelo velike težave, za uporabnike Applovega OS X je povsem neuporaben, celo uporabniki operacijskih sistemov Microsoftova okna, ki so najbolj razširjeni, bi utegnili imeti kakšno težavo.
Za Linux ocena zadostno
Najprej smo v precep vzeli Linux, brezplačni operacijski sistem, ki predvsem zaradi vse boljšega grafičnega vmesnika postaja med uporabniki vse bolj priljubljen. Preizkus smo izvedli s kar tremi najbolj popularnimi distribucijami – Ubuntu 7.10, Fedora 8 in OpenSuse 10.3 (v povezavi z brskalnikom Firefox). Rezultati so podobno neuspešni v vseh primerih, ker sistem za podpisovanje dokumentov zahteva zadnji popravek java dodatka (različica 6, peta posodobitev), ki za omenjene ni preprosto dosegljiv. To pomeni, da je, v kolikor uporabnik ima digitalno potrdilo v svojem brskalniku (NLB, SIGEN-CA ipd.), mogoče brskati po sistemu eDavki, ni pa mogoče – vsaj ne brez težav – pošiljati dokumentov. Tako ugovor na informativni izračun utegne ostati zamolčan. Resda so pri Dursu prijazni, opozorijo na potrebni dodatek, vendar je njegova namestitev zelo zapletena. Običajen uporabnik ji skoraj ni kos, saj so že navodila zanjo večini uporabnikov skoraj nerazumljiva. Dokument je sicer po uspešni namestitvi točno določenega dodatka mogoče oddati. Durs bi si na tem računalniškem preizkusu znanja potemtakem prislužil komaj zadostno oceno.
Apple OS X
V primeru operacijskega sistema OS X 10.5 leopard, Applovega izdelka, Dursovi eDavki, čeprav delujejo prek odprtega protokola http, ne morejo dobiti drugačne ocene kot nezadostno. Skupaj s strokovnjakom iz pooblaščene Applove prodajalne iStyle smo ga preizkusili in ugotovili, da za dacarje uporabniki macov očitno ne obstajajo. Ne z brskalnikom Safari ne z brskalnikom Camino dokumenta kljub uspešno uvoženemu certifikatu ni bilo mogoče podpisati in tako poslati na davčno upravo. Poleg tega sistem celo ni uspel niti pravilno prepoznati operacijskega sistema, tako da je za pomoč prikazal navodila za inux namesto za OS X. Gotovo tudi pri OS X obstaja način namestitve programske opreme, ki bi omogočila podpis, toda seveda ne z navodili za linux.
Trije koraki
Izpita eDavki ne bi bleščeče opravili niti v okolju Windows. Ob klasični kombinaciji brskalnika Internet explorer in Windows XP ali Vista je namestitev dodatka activex (ki v tem okolju nadomešča javo) neboleča in podpis hiter. Toda v Visti nastopijo težave ob uporabi brskalnika Firefox, ki ga po nekaterih spletnih anketah uporablja polovica slovenskih uporabnikov. Jedro problema je v tako imenovanem certifikatu storage in razvijalci sistema pravijo, da problem poznajo. Tudi zato so navodila, kako sistem usposobiti, da deluje, pregledna in enostavna, še vedno pa je nerazumljivo, da je breme prilagajanja sistema na strani uporabnika in ne razvijalca sistema spletnih davkov. Tudi zato si pod okoljem Windows spletni davki lahko prislužijo zgolj štirico.
(Pod)povprečno
Splošno gledano, sistem, ki ga za elektronsko poslovanje z državljani uporablja Durs, ni bleščeč. Dejstvo, da sistem z izjemo ene same kombinacije operacijskega sistema in brskalnika, ki prihajata iz istega podjetja, deluje brez težav, bi moralo v zelenem trikotniku na Šmartinski cesti sprožiti številna vprašanja. Sploh zato, ker je število uporabnikov s takšno kombinacijo po podatkih več anket in raziskav vsako leto manjše, za sistem pa so doslej namenili že več kot 3 milijone evrov. Ironija je tudi, da sistem brezhibno deluje izključno s plačljivim operacijskim sistemom, čeprav njegov nakup po novem ne šteje več za dohodninsko olajšavo.
Vir: Dnevnik
[tags]e-uprava, e-dohodnina[/tags]
