Tomaž Štih, Libertarec: “Splet je skoraj izključno samo organizacijsko orodje”
Kategorija: Intervju, Politika | Datum objave: Monday, 25. 08. 2008 | Avtor: Domen Savič
Tokrat smo se pogovarjali s Tomažem Štihom, avtorjem bloga Libertarec, ki je v letu 2007 pristal med desetimi najbolj iskanimi blogi v iskalniku Najdi.si, hkrati pa blog Libertarec predstavlja enega najstarejših slovenskih političnih blogov. S Tomažem smo se dotaknili težav pri ustanavljanju stranke, spletnih kanalih, pojasnil pa nam je tudi, kdaj se misli umakniti iz slovenske blogosfere.
- Lahko trenutno v Sloveniji preko spleta vodiš politično stranko?
Preko spleta se da izpeljati marsikaj, ne pa vsega. Mi, kot stranka, smo splet uporabljali predvsem kot začetek, preko spleta smo iskali somišljenike. Splet se nam je zdel idealni medij za to vrsto ljudi, ki se jim želimo mi približati. Če bi se recimo hoteli približati upokojencem, bi se odpravili v domove za ostarele. Preko spleta smo izbrali večino od dvestotih somišljenikov, se pravi, da je splet dober za nabiranje podpore, da bi pa samo stranko vodil preko spleta, pa v Sloveniji še ni pravi čas. Sploh če bloge primerjamo s klasičnimi množičnimi mediji, imajo slednji veliko večji obisk in so zato veliko bolj vplivni.
- Katere stvari pogrešaš pri političnemu spletu v Sloveniji?
Trenutno manjka veliko državno-upravnih storitev, ki bi jih lahko uvedli preko e-upravnih postopkov. Ciljam predvsem na zbiranje podpisov za kandidaturo na volitvah oziroma za ustanovitev stranke, ki bi jih lahko s pomočjo digitalnih certifikatov zbirali preko spleta. Manjka tudi zavedanje ljudi, ki po informacije še vedno hodijo v časopise in na televizijo in to se še dlje časa ne bo spremenilo. Vseeno pa je splet zelo hvaležno orodje, saj smo celotni libertarni klub vodili izključno preko spletnega portala, splet pa dlje od funkcije organizacijskega orodja trenutno ne seže.
- Kako komentiraš letošnje poročanje o negativni spletni kampanji, ki so ga v neki točki izvajali skoraj vsi mediji?
Mislim, da je šlo za politično pogojeno akcijo, ki se sklada z mitom žrtve na volitvah. Tako je vsaka provokacija dovolj dobra, da jo nekdo, ki je močnejši od tistega, ki je to provokacijo začel, vzame in odnese v medije. Mislim, da je bilo to celo bolj pomembno, čeprav obstaja v slovenskih medijih halo efekt v navezi s slovensko tiskovno agencijo, ki je zelo opazen.
Kar se tiče pa spremljanja spletnih kampanj v slovenskih medijih – če je bila ta akcija politično motivirana, mogoče ni dosegla želenega učinka in so se s tem prenehali ukvarjati. Mi oziroma jaz osebno smo v istem času sproducirali več podobnih videoposnetkov, s katerimi smo skušali parodirati izvorni videoposnetek, in ki so bili hujši kot izvorni videoposnetek, o katerih pa noben medij ni poročal. Sam upam, da zato, ker so mediji spoznali, kako neumno je bilo poročanje o prvem posnetku.
[Bralce, ki bi jih zanimalo poslušanje celotnega pogovora, vabimo, da si posnetek prenesejo na svoj računalnik. Na voljo je datoteka mp3 (9,60 MB), posnetek pa je dolg 24 minut.]
