Facebook metek v glavo

Kategorija: Blog | Datum objave: Thursday, 11. 12. 2008 | Avtor: Domen Savič

Če ste zadnje čase odprli katerikoli časopis, revijo oziroma brezplačnik, je skoraj zagotovo skočil ven Rupel in Sanader. In Facebook.

Hrvati in Slovenci smo skoraj istočasno odkrili spletna omrežja in jih takoj uporabili za politične asasinacije. Šakal ante portas! Na Hrvaškem so skušali s Facebookom zrušiti premierja, pri nas smo ciljali na njegovega svetovalca. Obe operaciji sta uspeli, pacienta pa sta še vedno na svojih položajih. Zmaga je popolna.

Izražanje politične podpore z miško je zelo enostavno. Človek klikne. Ponavadi iz naslonjača, lepo na toplem. V nekaterih celo anonimno, pod masko superheroja oziroma živali. Kliki so med seboj enaki in se seštevajo. Rupla se hoče trenutno znebiti skoraj deset tisoč ljudi, Sanaderja ne mara več kot dvajset tisoč Hrvatov. Oba glavna protagonista zaradi Facebooka ne bosta izgubila svojega položaja, po mojem mnenju pa bosta celo zadovoljna. Zakaj?

Spletno izražanje podpore je eno najbolj pasivnih in benignih izražanj svojega mnenja. S spletom se človek distancira od tokov moči in svoje mnenje izraža v coni neškodljivosti. Zelo redko namreč iskra s spleta skoči na ulico in povzroči pravi požar, saj se ljudem preprosto ne da protestirati na dežju.

Facebook je zato izredno priročen. Zanj ni potrebno plačevati, uporabite ga lahko kjerkoli (izražanje političnih stališč na stranišču je vedno bolj moderno), dopušča pa ravno prav svobode, da imate na eni strani občutek, da ste nekaj storili, na drugi strani pa je dovolj neuporaben, da vas z njegovo pomočjo nasprotniki ne morajo utišati. Idealno orožje s slepimi naboji torej.

Tudi pri primerih, kjer so mediji mreži Facebook pripisovali edinstvene zasluge pri organizaciji in izvedbi protestov, je potrebno vedeti, da Facebook uporabniku samo pove, da bo zunaj protest. Prek Facebooka ne morete podati niti enega samega relevantnega mnenja, ki bi se avtomatično štel oziroma bi se avtomatično pretvoril v politično dejanje. Facebook dela ravno nasprotno – v roke vam dajo plastično pištolo brez vode, vam rečejo,da je prava in se vam potem smejijo, ko se špricate v ogledalu.

Ni pa vse tako črno in včasih so v pištoli prave krogle. Ki zadanejo cilje. In rešijo svet. Ampak o teh kdaj drugič.