Na stežaj odprta okna za Okna
Kategorija: Kolumna | Datum objave: Tuesday, 31. 03. 2009 | Avtor: Miha JesenšekJanuarja letos so poslanci SD-ja dr. Luka Juri, Matevž Frangež in Dejan Levanič spisali pobudo (.pdf, 28kB), “da vlada izvede reformo svojega informacijskega sistema tako, da opusti uporabo plačljivih, licenčnih programov in preide na odprtokodne rešitve”. Še svež (26. 3.) odgovor vlade po pričakovanjih – parafraziram – Open source? No go.
Poslanca Jurija sem prosil za komentar. Pravi, da “odgovor vlade izraža nerazumevanje tega vprašanja, najbolj pa preseneča dejstvo, da je protisloven. Kako bi namreč razumeli trditev, da že sedaj država svoje strežnike, ki so najbolj pomemben del informacijskega omrežja, upravlja v OS Linux, hkrati pa v nadaljevanju odgovora ugotavlja, da je OS Linux potencialno manj varen od OS Windows?”
Za razliko od vlade oz. ministrstva za javno upravo, ki je odgovor pripravilo, pa imajo Socialni demokrati “izrazito pozitiven odnos do samega pojma odprte kode, saj izraža predvsem delo skupnosti, izraža javno (splošno) intelektualno lastnino kot perspektivnejšo od zasebne, (zaprte) javne lastnine.”
Poslanec meni, da je bolje, da javna finančna sredstva usmerimo v domače znanje, kot pa da podpiramo ameriške lastnike licenc. Juri je predvčerajšnjim ministrico Pavlinič-Krebsovo spraševal tudi po stroških, ki jih država plačuje za licence in stroške lastnine. Odgovor je dejansko skrb vzbujajoč.
Ministrico citiram po poslančevem zapisu. “Vsaka resna država ima strategijo razvoja na področju elektronskega poslovanja. Ta trenutek je v Republiki Sloveniji v smeri, o kateri ste nas pisno povpraševali, nimamo. In žal vam moram sporočiti, da vam tudi ne znam odgovoriti na vaše vprašanje. Torej, na vprašanje koliko je Republika Slovenija v preteklih desetih letih ali v preteklem letu, še predpreteklem letu, plačala za licenčne programske opreme na vseh računalnikih.”
Je pa vsaj ministričin odgovor glede odprtokodne prihodnosti prijeten ušesu. “V mesecu maju načrtujemo nadaljnje pogovore z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj in z ministrstvom za javno upravo glede priprave nacionalnega načrta za uvedbo odprtokodnih rešitev. Vkolikor pa vlada tu ne bo imela posluha bomo tega poiskali v državnem zboru,” pravi Pavlinič-Krebsova.
Čez palec bi rekel, da sta razlagi situacije dve. (1) Nekomu je ugodneje plačevati licence, kot pa se lotiti sprememb, ki bi sadove obrodile šele čez nekaj časa. Temu se je nekoč reklo linija najmanjšega odpora. Ali, kot je znal povedati moj kolega – za MS so “domači pirati” najboljša stvar, ki se jim je zgodila. Doma mulce navadijo na programsko opremo, ki jo bodo kasneje kupovali v firmah in državnih ustanovah, ker bo edina, ki jo bodo poznali in znali uporabljati. (2) Nekdo močno lobira (= na stežaj odpira okna) za Okna.