Revolucija v 140 znakih ali manj

Kategorija: Kolumna | Datum objave: Wednesday, 17. 06. 2009 | Avtor: Domen Savič

Človek ima občutek, da se je revolucijam do sedaj slabo pisalo izključno zaradi dejstva, ker revolucionarji v svoje načrte niso vključili Twitterja, spletne storitve, ki uporabnikom omogoča pisanje kratkih sporočil. Vsaj tako mediji poročajo o “revoluciji” v Iranu, kjer navkljub vsem informacijam, ki so na voljo, situacija ostaja nejasna.
Pustimo politiko politikom. V tej kolumni se ne bomo spuščali v vzroke protestov, v posledice takšnih dejanj. Ne bomo se spraševali o legitimnosti volitev, o načinu vodenja države in podobnih temah. Osredotočimo se raje na Twitter, malo modro ptico, ki počasi postaja simbol upora in alternative.

Prvič je javnost za Twitter slišala pri predsedniku ZDA, ki je s pomočjo te storitve napovedal svojega kandidata za podpredsednika. Twitter so po Obami začeli uporabljati tudi drugi politiki, ki so se hoteli približati političnemu pionirju te storitve. Nihče ni dosegel njegove popularnosti, na lestvici najbolj priljubljenih ljudi na mreži je Obama na sedmem, kot drugi najbolj priljubljen politik pa je Al Gore šele na osemnajstem mestu. Največ ljudi spremlja misli igralca Ashtona Kutcherja.

Novinarji so do Twitterja zavzeli različna stališča. Nekateri so ga jemali kot ljubko novost, drugi so se smejali dolžini sporočil in dejstvu, da je Twitter nič več in nič manj spletna SMS storitev, kjer namesto mobilnega omrežja sporočila potujejo po spletu, spet tretji pa so v njem videli velike potenciale.

Vseeno pri tem pozabljajo preprosto resnico, ki se je do sedaj pokazala pri vsaki tehnološki novosti. Če novost ni nujna, se ne bo prijela. Pomislite – Estonija je spletne volitve izpeljala zato, ker je morala po razpadu Sovjetske zveze obnoviti celotno državno infrastrukturo. Obama je Twitter uporabil zato, da je preglasil šum klasičnih medijev in zaobšel filtre. Iran? Imajo ljudje na voljo sploh še kak drug kanal?

Situacija pri nas je diametralno nasprotna. Slovenski politiki imajo na voljo zelo veliko število različnih komunikacijskih kanalov, še vedno sta najbolj na uradu televizija in časopisni mediji. Splet? Dajte no, bodimo realni. Medtem ko Iranci twitajo o tankih na ulicah in objavljajo navodila, kako v kleti postaviti svoj strežnik, ker vojska blokira vedno več državnih komunikacijskih poti, slovenska vlada na Twitterju sporoča, da bo seja jutri ob 12:00.

Če ob tem upoštevamo še študijo o uporabi Twitterja, ki jo je izvedla Harvard Business School in katera glavna ugotovitev govori o ustvarjalni manjšini in tihi večini, lahko dokončno pokopljemo mit o tehnologiji, ki bo izumila smisel ter se raje ukvarjamo z udejanjanjem smisla s tehnologijo. Če ga seveda imamo.