Primeri dobre prakse iz poslovne linux konference: Odprta koda uspešno tudi v javni upravi
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Wednesday, 30. 09. 2009 | Avtor: Miha Jesenšek
Včeraj se je v Portorožu zaključila Poslovna linux konferenca z naslovom Vsi za enega? Odprta koda za vse – dogodek, ki je že pet let stičišče slovenskih in tujih poslovnih in ljubiteljskih uporabnikov odprte kode ter predstavnikov IT-podjetij.
Gre za enega izmed osrednjih strokovnih dogodkov s področja odprte kode v Sloveniji, na katerem je letos predavalo trideset predavateljev, med njimi tudi legenda linux sveta Jon Maddog Hall, ki je govoril o večanju konkurenčnosti podjetja z uporabo odprtokodne in proste programske oprema, ki hkrati prispeva tudi k povrnitvi stroškov investicije, med tem ko zaprta koda kvarno vpliva na razvoj in konkurenčnost v podjetjih.
Poleg poslovne in tehnične sekcije so organizatorji letos pripravili tudi sklop predavanj na temo Javna uprava, kjer so sodelovali predstavniki ministrstev in javne uprave ter nekateri zunanji kritični ocenjevalci državnih IT projektov. Izpostaviti velja predstavitev Pavla Reberca iz Vrhovnega sodišča, ki je nazorno opisal konkretne primere uporabe odprte kode v ustroju sodišča. Pod vodstvom njegovega sodelavca, Bojana Muršca, je sodišče pred tremi leti uspešno prešlo na uporabo OpenOffice.org pisarniškega paketa, ki so ga prilagodili svojim potrebam in danes predstavlja osrednjo delavno platformo za vse zaposlene.
Pri prehodu iz Microsoftovih rešitev ni bilo večjih težav, saj so sredstva, ki bi jih sicer porabili za licence namenili za izobraževanje zaposlenih. “Sedaj se dogaja, da prihajajo ljudje k nam po nasvete, kako zadevo namestiti in uporabiti tudi na domačem računalniku,” razlaga Reberc. Večji del strežniškega sistema in aplikacij na sodišču prav tako teče na odprti kodi, med tem ko je pri javnih naročilih novih IT rešitev odprta koda postala obvezni sestavni del vsakega projekta. Še več, zunanji izvajalci morajo že v času razvoja aplikacije tedensko nalagati izvorno kodo na strežnike sodišča, uporaba oz. klicanje lastniških knjižic pa je prepovedana.
Na tak način so, tako Reberc, postali neodvisni od razvijalcev in lastnikov sicer zaprtokodnih rešitev, koda je bolj čista in transparentna, občutno pa so znižali tudi stroške. Ključ do uspeha pa je seveda v naročniku, ki ve, kaj potrebuje; ve, kako mora biti rešitev implementirana; določi, katerim strokovnim standardom mora biti koda podrejena; in ki svoje zahteve jasno komunicira izvajalcu. Organizacija in delovanje IT podpore sodišču je zagotovo eden večjih in boljših primerov dobre prakse v Sloveniji, upamo le, da nas bo sodišče kmalu razveselilo tudi z uporabnikom bolj prijaznim in modernim spletnim mestom.
Zanimiv je tudi projekt, ki so se ga lotili na Uradu vlade za komuniciranje. Gre za nadgradnjo estonskega projekta TID+, spletnega orodja, ki bo po besedah Blaža Palirja prebivalcem Slovenije dalo možnost posredovanja mnenj, pobud in predlogov za ureditev družbenih vprašanj. Spletni servis bo deloval po sistemu Predlagaj uradniku/ministru/državi – državljani bodo pisali predloge za izboljšanje situacije, ki jih pesti. O predlogih se bo razpravljalo in glasovalo, najbolj aktualne pa bo Urad posredoval pristojnemu državnemu organu, ki bo moral nanj odgovoriti v mesecu dni.
Komunikacija bo javna in vsem dostopna na spletu, tako da bo zares zanimivo spremljati, kakšen bo odziv med uporabniki na eni, in uradniki na drugi strani. Spletno orodje bo online naslednji mesec, na Uradu vlade za komuniciranje pa želijo z njim doseči večjo participacijo posameznikov in civilne družbe pri oblikovanju vladnih politik ter okrepiti dialog med civilno družbo in državo.
Med tujimi predavatelji je obilo zanimanja poleg Maddoga požel tudi CEO špansko-francoske podjetne naveze BonitaSoft Miguel Valdes Faura, ki je predstavil odprtokodno rešitev za razvoj in podporo spletnim aplikacijam. Mlado startup podjetje je pred dvema tednoma pridobilo kapitalsko injekcijo težko kar tri milijone evrov, kar pomeni, da so tudi investitorji mnenja, da se vložek v odprtokodne projekte splača. Ali, kot je dejal Maddog, “It is not the cost, but the value.”
