Slovenija po hitrosti širokopasovnega dostopa pri dnu EU, prav tako pri porabi za IT na prebivalca
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 2. 11. 2009 | Avtor: Barbara Kvas
Čeprav se je gradnja optičnega omrežja v zadnjih dveh letih močno pospešila – število priključkov se vsako četrtletje poveča za več kot petino (v drugem četrtletju letos za dobrih 12 odstotkov) – se Slovenija po hitrosti širokopasovnega dostopa uvršča v samo dno držav Evropske Unije. Poraba za informacijske tehnologije (IT) pa je v letu 2008 v Sloveniji znašala 520 dolarjev na prebivalca, kar predstavlja le 56,9 odstotka povprečja celotne Evropske unije.
Širokopasovni dostop
Še vedno namreč priključke s hitrostjo do dveh Mbit/s uporablja skorajda 60 odstotkov slovenskih uporabnikov, medtem ko ima hitrejšo povezavo na voljo skoraj tri četrtine evropskih kolegov, je razvidno iz marčevskega implementacijskega poročila evropske komisije.
»Po deležu optičnih priključkov, pripeljanih do doma (FFTH), smo trenutno med vodilnimi državami na svetu. Malce zaostajamo za ZDA in Dansko ter prehitevamo glede IKT zelo razvito Islandijo. Pričakujemo, da se bodo uporabniki priključevali na optična omrežja postopoma, glede na svoje potrebe in ponudbo operaterjev. Večji odziv je pričakovati, ko se bodo cene mesečne naročnine optičnega priključka izenačile s cenami na drugih tehnologijah, kar pa se lahko zgodi enem letu,« je pojasnil Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorata za pošto in elektronske komunikacije.
Alternativni operaterji krivdo valijo na Telekom Slovenije. “Vodilni ponudnik namreč trži internetno povezavo 1 Mbit/s kot osnovno, samostojno storitev. Za višje internetne hitrosti pa mora posamezni naročnik sam sprožiti naročilo,” pojasnjujejo v Amisu in dodajajo, da mora Telekomov uporabnik za nadgradnjo hitrosti z 1 Mbit/s na 2 Mbit/s plačevati tudi do šest evrov več mesečne naročnine. Pri Amisu se za hitrejšo povezavo sicer odloča več kot 70 odstotkov uporabnikov.
Podobno menijo v T-2, kjer imajo na optičnem omrežju že več kot 40.000 naročnikov: “Seveda so za omenjeno stanje krivi operaterji, ki ne vlagajo dovolj v nova in zmogljivejša omrežja. V naši ponudbi so paketi, ki tudi na tehnologiji VDSL, ne le na FTTH (optični), vključujejo minimalno hitrost 10 Mbit/s, in to simetrično,” so poudarili.
Čeprav v Telekomu Slovenije priznavajo, da se velika večina njihovih uporabnikov, kar 85 odstotkov, še vedno odloča za hitrosti, nižje od 2 Mbit/s, pa poudarjajo, da se v Sloveniji pri zbiranju podatkov ne upošteva IP-televizije oziroma vezanih storitev, kar bi povsem spremenilo statistiko hitrosti dostopa do širokopasovnih storitev. “Zaradi tega so naši priključki ‘trojčka ali dvojčka’, kjer se je uporabnik odločil le za 1 Mbit/s hitrosti za dostop do interneta, primerljivi z nekaterimi evropskimi priključki s hitrostmi do 10 MBit/s ali celo višjimi hitrostmi,” je podatke evropske komisije prav tako zavrnil Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorat za pošto in elektronske komunikacije.
Kljub temu, da se Slovenija po hitrosti, nižji od 2 Mbit/s, uvršča takoj za Ciper, Poljsko in Estonijo, pa so v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) optimistični, saj se naša država glede hitrosti, ki presegajo 10 Mbit/s, uvršča v sam vrh. “Prepričani smo, da se bo vedno več uporabnikov odločilo za dostop prek optike do doma, saj se povečujeta tako pestrost ponudbe oziroma dostopa kot tudi primerljivost s cenami dostopa prek bakrene parice ali koaksialnega kabla.” “Če bi operaterji optično infrastrukturo širili enakomerneje po vseh območjih države in ne zgolj v urbanih središčih, bi to zagotovo prispevalo k povečanju deleža uporabnikov (z višjo hitrostjo),” pojasnjujejo.
Poraba za IT na prebivalca
Slovenska poraba za IT na prebivalca je precej manjša kot v nordijskih državah, kot sta Danska (2058 dolarjev) in Švedska (1811 dolarjev), a vseeno občutno višja kot na Hrvaškem (299 dolarjev), na Slovaškem (270 dolarjev), na Poljskem (262 dolarjev), v Bolgariji (160 dolarjev) in v Romuniji (131 dolarjev).
Kot ugotavlja najnovejše poročilo IDC, je skupna poraba za strojno opremo, programsko opremo in storitve IT v Sloveniji leta 2008 znašala skoraj 1,06 milijarde dolarjev. Vrednost slovenskega trga IT je, merjeno v dolarjih, lani zrasla za 13,9 odstotka, gledano v lokalni valuti pa je zaradi šibkejšega dolarja trg IT zrasel le za 6,5 odstotka.
Gonilo rasti so bile storitve IT, sledila je programska oprema, medtem ko je potrošnja za strojno opremo rasla počasneje kot celoten trg, navajajo v IDC.
Strojna oprema je sicer predstavljala 48,6 odstotka skupne vrednosti slovenskega trga IT, storitve IT so prispevale k skupni vrednosti 35 odstotkov, preostalih 16,4 odstotka trga pa je pripadlo segmentu programske opreme.
Analitiki IDC pričakujejo, da bo poraba za IT v Sloveniji v naslednjih petih letih rasla s povprečno štiriodstotno letno stopnjo in se v letu 2013 približala vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, pri čemer bo najhitreje rasel segment storitev IT.
Kriza, ki je prve posledice na trgu IT v Sloveniji začela kazati konec leta 2008, je zaradi potrebe po zmanjšanju stroškov vplivala na potrošnjo za IT in jo omejila predvsem na neprekinjeno delovanje sistemov, medtem ko so nove investicije odpovedane ali izpeljane z namenom povečanja konkurenčnosti in zmanjšanja stroškov.
“Potrošnja za IT bo v Sloveniji utrpela velike posledice krize v letih 2009 in 2010,” meni vodja slovenske podružnice IDC Darja Jama in dodaja, da gre spodbuditev potrošnje za IT pričakovati z letom 2011, saj je za takrat napovedano izboljšanje gospodarskih razmer.
