Veronika Stabej, UKOM: “Medle odgovore državnih organov bomo zavrnili in zahtevali dopolnitev”

Kategorija: Intervju, Politika | Datum objave: Monday, 16. 11. 2009 | Avtor: Domen Savič

Ob splavitvi novega spletnega orodja Predlagam vladi smo opravili e-intervju z vodjo urada vlade za komuniciranje, Veroniko Stabej. Tema intervjuja se je dotikala načina rabe novega orodja in splošne spletne prisotnosti političnih osebnosti v državi.

Kako boste merili uspešnost projekta Predlagam vladi? Na koliko časa boste opravljali meritve?

Projekt ima in bo imel več ravni uspešnosti. Sama menim, da smo prvi uspeh dosegli s tem, ko je vlada julija projekt podprla in tako na stežaj odprla vrata za konstruktivne ideje civilne družbe, na katere se bodo morali organi državne uprave odzvati. Uspeh projekta so tudi njegovi nizki stroški, saj smo z uporabo odprtokodne rešitve, razvoj katere temelji na dolgoletnih izkušnjah estonskih kolegov, prihranili veliko denarja in predvsem časa, ki bi ga drugače porabili za realizacijo zastavljenih ciljev.

Zadnji začetni uspeh pa je prišel le nekaj ur po sami objavi orodja, ko nas je slovenska javnost resnično presenetila tako z množičnim odzivom, kot tudi s kvaliteto svojih predlogov in visoko kulturo razprave. Nadejamo pa se, da pa bo največji uspeh prišel čez dober mesec, ko bomo objavljali prve odgovore pristojnih vladnih organov in tako slovenski javnosti jasno pokazali, da je Vladi Republike Slovenije ne samo mar za ideje svojih državljanov, ampak da je izmed njih sposobna izluščiti tiste najboljše ter jih tudi v praksi izvesti.

Seveda bomo sproti in stalno opravljali meritve tako obsega kot kakovosti dogajanja v spletnem orodju predlagam.vladi.si.

Kaj bi bil za vas večji neuspeh – da ljudje orodja ne bi uporabljali ali da bi zaradi prepogoste uporabe zadeva izzvenela v prazno?

Oboje bi bilo neuspeh. Nobena od teh dveh skrajnosti ne bi bila dobra. V prvih dneh smo morda res dobili veliko predlogov (v prvih 24 urah kar 95). Sama množica različnih idej je uporabnike morda tudi odvrnila od poglobljene razprave o posameznih tematikah. Seveda si državna uprava ne more privoščiti, da bi predloge državljanov zavračala samo zato, ker jih je preveč. Vsem državljanom moramo dati priložnost, da predstavijo svojo idejo in tudi državni upravi moramo dati možnost, da se nanje ustrezno odzove.

Kdo bo skrbel za realizacijo pobud sodelujočih?

Pristojni organi državni uprave. Seveda v primerih, ko bodo predlogi prepoznani kot dobri in izvedljivi v danih, predvsem finančnih okvirjih.

Kako nameravate oglaševati to novo spletno mesto – šele zavedanje o orodju privabi sodelujoče?

V glavnem s spletnimi pasicami na spletnih mestih državnih organov in morda še s kakšnim promocijskim videom. Razmišljamo, da bi morda uvedli avtomatsko prikazovanje relevantnih vsebin iz spletnega orodja predlagam.vladi.si na spletnem mestu Vlade RS in drugih spletnih mestih resornih vladnih organov ter o večji navezavi na spletno skupnost Facebook.

Zaenkrat za samo promocijo nismo namenili finančnih sredstev in tudi v prihodnje jih ne bomo. Bomo pa v nadaljevanju k sodelovanju povabili nevladne organizacije ter tudi državne uradnike. Obe skupini uporabnikov, upamo, da slednji v svojem prostem času, lahko s svojim poglobljenim znanjem o obstoječih problematikah prispevajo k oblikovanju resnično inovativnih predlogov.

Koliko urednikov bo spremljalo razprave na spletnem mestu?

Zaenkrat dva, ampak oba le del svojega delovnega časa. Tudi na tem področju, poskušamo biti kar se da racionalni. Gre za nove delovne naloge, ki jih moji kolegi z veliko mero entuziazma in samoiniciativnosti opravljajo ob svojih že obstoječih nalogah.

Na kakšen način bodo organi odgovarjali na vprašanja in predloge in na kakšne časovne intervale?

Organi državne uprave bodo najkasneje en delovni dan po uspešnem glasovanju o predlogu na svoj uradni naslov prejeli dopis Urada vlade za komuniciranje, v katerem jih bomo prosili, da nam takoj sporočijo ime državnega uradnika, kateremu je bila zadeva dana v reševanje ter seveda, da najkasneje v dvajsetih (20) dneh na predlog pripravijo ustrezen odgovor.

Ta odgovor oziroma stališče organa, naj bi vsebovalo kratko analizo veljavne ureditve zadeve, analizo samega predloga in razloge za njegovo primernost oziroma neprimernost za nadaljnjo obravnavo. Če organ presodi, da je predlog dober in primeren za nadaljnjo obravnavo, v odgovoru napove tudi nadaljnje postopke, ki jih bo uvedel za uveljavitev predloga.

Odgovor pristojnega organa bo na predlagam.vladi.si objavljen najkasneje trideset (30) dni po zaključku glasovanja oz. naslednji delovni dan po tem, ko ga bo prejel Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje kot moderator orodja.

Razmik desetih (10) dni obstaja zato, ker bomo na Uradu, tako kot ugotavljamo ustreznost predlogov državljanov, presojali tudi celovitost poslanih odgovorov. V kolikor bo odgovor pomanjkljiv, ga bomo vrnili nazaj na pristojni organ ter predlagali popravek v najkrajšem možnem času.

Zavedamo se namreč, da je poleg slabe obveščenosti državljanov o obstoječem kanalu komuniciranja z vlado, največjo grožnjo uspešnosti orodja predstavlja možnost, da organi posredovanih predlogov ne bodo vzeli dovolj resno in bodo pripravljali “medle in izmikajoče” odgovore. Slednje bi državljani lahko razumeli, kot da vlada njihovih prispevkov ne obravnava z dolžno resnostjo. Da ne bi prišlo do znižanja ugleda orodja in posledično njegove manjše uporabe v komuniciranju prebivalcev z vlado, smo si pridržali pravico presoje poslanih odgovorov ter pravico, da zahtevamo ponovno presojo oziroma dopolnilo odgovora pristojnega organa.

So državne službe in ostali organi seznanjeni s tem portalom in ali so se zavezale k sodelovanje- odgovarjanju?

Vlada RS je na svoji 37. redni seji 23. junija 2009 ne samo potrdila vzpostavitev spletnega orodja predlagam.vladi.si, ki ga je predlagal in s katerim upravljala Urad za komuniciranje, ampak s svojim sklepom ministrstva in vladne službe zavezala, da se s predlogom seznanijo ter da na poslane predloge v roku 20 dni pripravijo ustrezne odgovore oziroma stališča. O tem pa smo se pogovarjali tudi z predstavniki služb za odnosi z javnostmi ministrstev in ostalih vladnih služb, ter tudi njih zaprosili za tvorno sodelovanje.

Kako pomembna se vam zdi spletna prisotnost ministrov in ministric? Je to modna muha ali neobhodna obveznost?

Z vidika odprtega in pristnega komuniciranja z državljani so seveda možnosti, ki se državnim funkcionarjem ponujajo z uporabo današnjih popularnih socialnih omrežij seveda dobrodošla dodana vrednost. Ampak vse je odvisno od osebe, od konkretnega človeka in seveda njegove želje, da se na to morda njemu še neznano področje javnega udejstvovanja poda.

Večina politikov uporablja na primer Twitter za seznanjanje ljudi s sporočili, katerim tradicionalni mediji morda ne namenjajo ustrezne pozornosti. Redki pa ga uporabljajo, kar bi morda od njih še posebej pričakovali, za zbiranje idej in razpravo o aktualnih političnih usmeritvah svojih resorjev.

Nikakor pa to ni stvar, ki bi jo ministricam in ministrov ali komerkoli vsiljevali. To je osebna odločitev vsakega posameznika.

Zakaj na zunaj ni videti koordiniranega spletnega nastopa ministrstev? Na eni strani imamo ministrico za notranje zadeve in ministra za pravosodje, ki sta zelo spletno aktivna, na drugi strani ostale, izmed katerih se za nekatere zdi, da na spletu sploh ne obstajajo?

Morda sta prav omenjena ministra nosilca nove dobre prakse v slovenskem prostoru, ki jasno kaže, da je morebiten strah pred komunikacijo z državljani preko socialnih omrežji očitno odveč. Ampak, kot sem že rekla, to je osebna odločitev vsakega posameznika in prav je tako.

Seveda, pa samo to ne predstavlja celotne spletne prisotnosti ministrstev in njihovega koordiniranega nastopa. Na tem področju gre predvsem za uresničevanje načel funkcionalnosti in uporabnikom prijaznih spletnih mest državne uprave, ki jih bo v bodo povezovala tudi enotna celostna grafična podoba, s čimer se bomo še posebej ukvarjali v naslednjem obdobju. Njeno udejanjenje bomo izkoristili tudi za osvežitev vsebin, strukture in funkcionalnosti obstoječih spletnih mest državne uprave.