V Sloveniji spletne cenzure vseeno ne bo
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 15. 03. 2010 | Avtor: Barbara Kvas
Po dveh tednih veljavnosti zakona o igrah na srečo postaja vse bolj jasno, da dejanske internetne cenzure v Sloveniji ne bo, sporne člene pa naj bi navsezadnje spremenili.
Konec januarja so poslanke in poslanci v drugo (zaradi veta državnega sveta) sprejeli zakon o igrah na srečo. Veljati je začel konec februarja oziroma po neuspešni pobudi za zbiranje podpisov za referendum. Ob igrah na srečo se vselej vnemajo burne razprave, tokrat pa je predlagatelj zakona ministrstvo za finance poskrbel za še dodatno razburjenje. V zakon so namreč vključili določbe, ki odpirajo pot filtriranju interneta po vzoru Kitajske in drugih nedemokratičnih držav, kot so se izrazili nekateri njegovi kritiki. Po dveh tednih veljavnosti zakona postaja vse bolj jasno, da dejanske internetne cenzure v Sloveniji ne bo, sporne člene pa naj bi navsezadnje spremenili.
Ponudniki dostopa do interneta so nam potrdili, da doslej še niso prejeli nikakršne odločbe, ki bi zahtevala blokado katere od tujih spletnih stavnic ali drugih iger na srečo. Prav stavnice, kot sta BWin in Bet-at-home, so namreč glavni povod, da so določbe o prepovedi omogočanja dostopa do teh spletnih strani in o možnosti njihove blokade sploh prišle v zakon. Te stavnice namreč na plačujejo koncesnin in davkov, ki jih država namenja invalidskim in humanitarnim organizacijam, po nekaterih ocenah pa je tega denarja do deset milijonov evrov na leto.
Filtriranje interneta, kakršnega so si ga zamislili na ministrstvu oziroma uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, bi bilo po mnenju strokovnjakov neučinkovito, saj bi se mu lahko izognili uporabniki interneta pa tudi ponudniki iger na srečo, razen če bi za blokado uporabili napredno pregledovanje prometa (deep packet inspection), ki pa je izjemno sporno, saj pomeni poseg v zasebnost.
Kot vse kaže, pa tovrstnih odredb – pred leti smo jih že doživeli v primerih Udba.net in BWin – ne bo. Že ob glasovanju v državnem zboru sta se dva poslanca zavzela za bolj jasno razlago 6. člena zakona, direktorat za informacijsko družbo pa je pred tem (a šele po naših opozorilih, kaj se utegne zgoditi) objavil svoje mnenje o izvajanju zakona. Zdaj so na podlagi tega mnenja oblikovali popravke zakona in jih posredovali ministrstvu za finance, nam je potrdil direktor direktorata Nikolaj Simič.
Bistvo mnenja direktorata za informacijsko družbo, ki se sklicuje na zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, je, da bi lahko blokirali samo tiste ponudnike iger na srečo brez koncesije, ki so v pogodbenem razmerju s slovenskim telekomunikacijskim ponudnikom. V praksi to pomeni, da bi lahko ukrepali zgolj proti tistim, ki gostujejo na strežnikih slovenskih podjetij, je pojasnil Gorazd Božič z Arnesa. Dodal je še, da si internetni operaterji ne želijo pristojnosti za presojo o tem, katere spletne strani lahko njihovi uporabniki obiskujejo in katerih ne. Tudi Simič je dodal, da o tem lahko odloča le sodišče, za drugačno ureditev pa bi morali spremeniti še nekaj drugih zakonov.
Vir: Delo.si
