Evropska komisarka: Internet ni inherentno nevtralen
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 19. 04. 2010 | Avtor: Barbara Kvas
Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je na konferenci ARCEP-a v Parizu v torek nanizala nekaj izhodišč za evropsko razpravo o nevtralnosti interneta. V najširšem pomenu besede gre za enakost vsega prometa na medmrežju.
Zahteva po nevtralnosti pomeni, da ponudniki dostopa do interneta ne smejo preferenčno obravnavati posamezne vrste prometa ali zapostavljati druge, omejevati dostopa ali zaračunavati dodatnih premij za dostop do vsebin, ki omrežje bolj obremenjujejo. Nevtralnost interneta se bolj poudarja v ZDA, medtem ko je Evropi med ponudniki dostopa do interneta večja konkurenca, ki do neke mere zagotavlja nevtralnost sama po sebi. Kljub temu nevtralnost interneta ni nekaj, kar bi bilo samo po sebi umevno, je v nagovoru dejala Kroesova.
Nevtralnost interneta je problem, ki dviga veliko prahu, je svoj govor (PDF) začela Neelie Kroes. Nadaljevala je, da se moramo pri urejanju tega področja soočiti s strahovi (pred velikim bratom, cenzuro, nadzorom in zlorabo), zahtevami ponudnikov dostopa do interneta (po dodatnem zaračunavanju prekomerne rabe njihovih omrežij, nudenju različnih ravni storitve) in izbirami (naj jim dopustimo prioritiziranje neke vrste rabe medmrežja, zaračunavanje nadstandarda), ki nosijo vsaka svoje posledice.
Kroesova podpira prizadevanja ameriškega FCC in njihova štiri načela pravic uporabnikov: do dostopa zakonitih vsebin po lastni izbiri, do poganjanja aplikacij in uporabe storitev po lastni izbiri, do povezovanja naprav po lastni izbiri in do konkurenčnih storitev. Mnogo previdnejša je bila pri zadnjih zahtevah FCC-ja, ki od ponudnikov dostopa do interneta zahteva nediskriminacijo prometa. To bi lahko pomenilo tudi, da jim prepovedujemo nabiranje dodatnih plačil in sklepanje pogodb s ponudniki vsebin, ki terjajo visoko propustnost za delovanje, torej jim na nek način omejujejo svobodno poslovanje. Se pa Kroesova strinja, da morajo biti pogoji upravljanja prometa transparentni.
Pet točk (svoboda izražanja, transparentnost, investicije v učinkovita in odprta omrežja, odprti trg in podpora za inovacije) je trdno določenih in se o njih ne pogaja. Za vse ostalo bo Evropska komisija do poletja izvedla javno posvetovanja o problematiki nevtralnosti interneta in pripravila svojo politiko. Kroesova pravi, da bo vsako nadaljnjo regulatorno prisilo (torej tudi v enakopravno obravnavo prometa) treba dobro utemeljiti.
Vir: Slo-tech
