Bomo tudi pri nas elektronsko nadzirali zapornike?
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 24. 05. 2010 | Avtor: Barbara Kvas
V nekaterih državah za nadzor določenih obsojencev že nekaj časa uporabljajo elektronske zapestnice, s katerimi je mogoče ves čas spremljati gibanje teh oseb. O uvajanju tovrstnega ukrepa resno razmišljajo tudi na Hrvaškem, kjer naj bi na tak način nadzirali pedofile, nasilneže in celo huligane z nogometnih igrišč, pri nas pa možnost uvedbe elektronskih zapestnic na ministrstvu za pravosodje še proučujejo.
Za zdaj razmišljajo, da bi takšno vrsto nadzora uporabili pri obsojencih, ki kazen prestajajo v hišnem zaporu, in pri nadzoru pripornikov, ki jim je sodišče omejilo gibanje z ukrepom hišnega pripora.
Prenatrpanih zaporov ne bi izpraznili
Tudi upokojeni psiholog Franc Mlinarič, ki je kot svetovalec za obravnavo obsojencev in mladoletnikov kar 30 let poklicne kariere posvetil delu v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, meni, da možnosti elektronskega nadzora ne gre popolnoma izključiti iz kaznovalne prakse, a ga je treba uveljaviti zelo selektivno. Ob tem poudarja, da so njegova stališča bolj načelne narave, ker nima vpogleda v prakso držav, ki to sankcijo že izvajajo.
Njegov pogled je nekoliko drugačen od “uradnega”, saj pravi, da bi bila uvedba elektronskih zapestnic kot varnostnega ukrepa “primerna kvečjemu pri pogojno ali redno odpuščenih obsojencih, ki so storili najtežja kazniva dejanja spolnega nasilja, vključno s težjimi pedofilskimi kaznivimi dejanji in dejanji s področja terorizma. Razlog za takšen izbor je težko popravljiva duševna patologija, ki stoji v ozadju teh dejanj”, ocenjuje Mlinarič.
Po drugi strani je prepričan, da bi bila uporaba elektronskega nadzora neprimerna pri alternativnih oziroma pogojnih kaznih, izrečenih za lažja kazniva dejanja. “Mnogo ustreznejša se mi zdi pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, ki ima poleg nadzorne tudi zelo pomembno funkcijo vzdrževanja osebnega stika in nudenja osebne pomoči obravnavani osebi,” pravi dober poznavalec kaznovalne politike.
Na tak način se namreč pri takšni osebi vzpostavi zaupanje, človek pa tudi res dobi občutek, da mu želijo pomagati. Na splošno pa je Mlinarič vendarle prepričan, da tako z uvedbo elektronskih zapestnic kot tudi različnih alternativnih kazni ni mogoče bistveno ublažiti problema prenatrpanosti zaporov.
Neprimeren ukrep pri pedofiliji
Z možnostjo uvedbe elektronskega nadzora se je precej ukvarjal Božidar Peteh, vodja oddelka za varnost na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki pravi, da ta sistem še vedno preučujejo, saj gre za kompleksno zadevo, ki zahteva podrobno analizo. To potrjuje tudi podatek, da nekatere evropske države, denimo Švedska, Nizozemska in Avstrija, ta sistem še testirajo, medtem ko ga že uporabljajo v Angliji, kjer ocenjujejo, da na tak način nadzorujejo okoli pet odstotkov zaporske populacije, v uporabi pa je tudi v ZDA.
“Pri vprašanju uvajanja elektronskega monitoringa je ključno, da se stroka odloči, kaj takšen način prispeva k modernizaciji kaznovanja,” poudarja Peteh in dodaja, da bi bil tak način nadzora primeren predvsem za primere, “ko želimo vedeti, ali se določena oseba res nahaja tam, kjer bi morala biti”. Prav zato se mu elektronska zapestnica ne zdi prava rešitev v primerih družinskega nasilja ali pedofilije, ker gre večinoma za tragične zgodbe, ki se odvijajo za štirimi stenami. Ukrep je primernejši za obsojence, ki prestajajo vikend kazni in torej med tednom niso v zaporu, in na splošno za tiste, ki kazen prestajajo v odprtih oddelkih zaporov, ali pa za osebe v hišnem priporu.
“Pozitiven prispevek pri manj težkih kaznivih dejanjih bi predstavljalo dejstvo, da takšne osebe morda sploh ne bi odtegnili iz domačega okolja in jo poslali v zapor, ampak bi jo kaznovali na drugačen način. Medtem ko bi lahko obsojenca, ki je zakrivil težje kaznivo dejanje, morda izpustili prej, s čimer bi prispevali k njegovi boljši vključenosti v družbo po prestani kazni. A le, če ne bi šlo za določene vrste kaznivih dejanj in če bi ocenili, da ni nevarnosti ponovitve,” o možnostih razmišlja Božidar Peteh.
Kdaj bodo odgovorni sprejeli odločitev glede morebitne uvedbe elektronskih zapestnic v slovenski sistem kaznovanja, za zdaj še ni mogoče napovedati. O tem ukrepu bo morala najprej svoje povedati stroka, tudi z vidika stroškov, če bodo izsledki pozitivni, pa bi bil po Petehovih besedah to vsekakor primeren ukrep tudi za našo kaznovalno prakso.
Vir: Dnevnik
