O portalu    Avtorji    Kontakt


 

Svet za informacijsko družbo je pripravil prva priporočila

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 24. 05. 2010 | Avtor:

Strateški svet za informacijsko družbo je na svoji ustanovni seji za predsednika vlade pripravil prva priporočila glede potrebnih ukrepov za razvoj na tem področju. Svet tako med drugim priporoča še bolj intenzivno osveščanje glede prehoda na digitalno oddajanje televizijskega signala ter nadaljnje potrebne naloge na področju e-uprave.

“Prepoznali smo, da je potrebno narediti več na področju uvajanja digitalne televizije, predvsem v smislu osveščanja. Kljub temu da te akcije tečejo, je potrebno še bolj intenzivno pristopiti k njim,” je po seji razpravo povzel državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös, ki vodi strateški svet.

Slovenija bo prehod iz klasičnega, analognega oddajanja v digitalno oddajanje televizijskega signala opravila v letošnjem letu, predvidoma do decembra. Marko Milosavljevič s fakultete za družbene vede je ob tem sicer izpostavil vprašanje, kako bodo ta prehod sposobne, še posebej finančno, izpeljati preštevilne televizijske postaje.

V uvodnem delu je seji prisostvoval tudi premier Borut Pahor, ki je izrazil željo, da bi svet oblikoval vizijo razvoja Slovenije v informacijsko družbo in hkrati tudi potrebne ukrepe za njeno uresničitev. Zato je člane tudi pozval, naj predlagajo morebitne ukrepe, ki se jim zdijo nujni.

Člani strateškega sveta so se dotaknili tudi vprašanja zasebnosti na internetu oziroma varstva pravic uporabnikov interneta. Strinjali so se, da Slovenija ne želi nikakor omejevati dostopa do interneta, tisto, kar je na internetu kaznivega, pa naj se sankcionira, ampak v skladu s sklepi sodišč. Jugoslav Petković iz spletnega podjetja Mimovrste.com je pri tem še omenil, da bi morali dostop do interneta razglasiti za temeljno človekovo pravico.

Evropska komisija je sicer prav danes predstavila evropsko digitalno agendo, ki določa sedem prednostnih področij ukrepanja z namenom prispevati h gospodarski rasti Evropske unije. S tem se je danes seznanil tudi strateški svet, pri čemer je Györkös izpostavil, da so informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) strateška usmeritev za izhod iz krize.

Po besedah državnega sekretarja so IKT neposredno in še bolj posredno prisotne tudi v slovenski izhodni strategiji, pripravlja pa se tudi nacionalni program Digitalna Slovenija.

Poleg tega se je strateški svet dotaknil uvajanja internetnega protokola IPv6. Njegova uvedba je namreč nujna, saj sedanji protokol IPv4 kmalu ne bo več zadoščal potrebam hitro naraščajočega števila naprav, ki se povezujejo v internet.

Slovenija je na tem področju med vodilnimi, generalni direktor direktorata za informacijsko družbo na visokošolskem ministrstvu Nikolaj Simič pa je omenil dilemo, ali naj tudi države poseže v proces pravočasnega uvajanja tega protokola, na primer s kakšnimi pravili ali zakonodajo.

Veliko besed je bilo tudi na račun e-uprave. Ta je v Sloveniji že dokaj močno razvita, so se bolj ali manj strinjali udeleženci, vendar pa je nalog še veliko, npr. na področju e-zdravja.

Generalni direktor direktorata za e-upravo in upravne procese na ministrstvu za javno upravo Aleš Dobnikar je pri tem omenil problem pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev, strokovnjak za spletno komuniciranje Vuk Čosić pa to, da mora država spodbuditi uporabo storitev e-uprave, saj ta sedaj ni zadovoljiva.

Predstavniki IKT-podjetij so omenili zanemarjanje koncepta javno-zasebnega partnerstva in premalo podpore s strani državnih organov pri vstopanju na tuje trge. Nekdanji prvi mož IT-podjetja Hermes SoftLab Rudi Bric je poleg tega dejal, da država izgublja velike vsote zaradi preslabe informatiziranosti sistema za pobiranje davkov in zdravstva.

Franc Solina s fakultete za računalništvo in informatiko je izpostavil tudi premajhno prisotnost sodobnih tehnologij oziroma informatike v osnovnem in srednjem šolstvu, vodja Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič pa je predlagala, da bi se naredilo analizo, koliko sredstev se je v preteklosti namenilo za digitalizacijo različnih gradiv in kakšni so bili dejanski rezultati projektov, ki so ta sredstva prejeli.

Jančičeva si želi tudi bolj učinkovitega sistema, ki ureja intelektualno lastnino, pri čemer je direktor Urada RS za intelektualno lastnino Jurij Žurej dodal, da je težava v tem, ker pravni sistem na tem področju ne dovolj hitro sledi razvoju tehnologij. Po njegovem mnenju je rešitev v kombinaciji prava in pravih poslovnih modelov.

Vir: SiOL


Arhiv:


Vse vsebine © E-demokracija.si | Avtorji | Kontakt