V družabnih omrežjih bolj oglaševalska kampanja kot politični dialog
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 7. 06. 2010 | Avtor: Barbara Kvas
Ker se bo referendumska kampanja o arbitražnem sporazumu končala danes opolnoči, organizatorji kampanje izrabljajo še zadnje ure pred začetkom predvolilnega molka, da bi potencialne volilce prepričali v svoj prav. Pri tem pa ne izbirajo sredstev, še posebno ne na svetovnem spletu.
Vlada je na svoji spletni strani pripravila poseben okvir Smo za razum, ki ponuja celo telefonsko številko, na kateri se lahko volilci pozanimajo o podrobnostih arbitražnega sporazuma, spletni uporabniki pa si lahko na tem mestu pogledajo tudi videoprispevek, v katerem se premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar z novinarji pogovarjata o sporazumu. Na drugi strani parlamentarne stranke na svojih spletnih straneh vsakodnevno izražajo mnenja in na najrazličnejše načine zbirajo podpornike oziroma nasprotnike arbitraže. Stranka SDS med drugim vabi k sodelovanju volilce tudi tako, da na tekoči račun prispevajo sredstva za kampanjo, medtem ko poslanka Eva Irgl v videoprispevku svetuje uporabnikom, kako glasovati na referendumu.
“Raba spleta v sferi političnega marketinga je v našem prostoru dosegla zrelost in danes ni pomembnega protagonista, ki ne bi svoje platforme in sprotnih mnenj predstavljal tudi na spletu. Ta referendum v tem smislu ne ponuja kvalitativnih presežkov, tako da lahko zaokrožimo, da je splet postal integralni del medijskega delovanja političnih strank. To se sliši dobro in morda pomirjujoče, ampak tu je tudi glavni problem. Referendumska kampanja v celoti deluje kot tekma dveh navijaških skupin, ki sta dokončno prepričani v svoj prav,” opozarja spletni strateg Vuk Ćosić.
Z njim se strinja tudi urednica portala E-demokracija.si Barbara Kvas, ki poudarja, da je tokratna kampanja s stališča komunikacijskih orodij zanimiva in široka, s stališča vsebine pa bolj revna. “Zdi se mi, da obe strani o stališčih ne debatirata, temveč poskušata svoje videnje sporazuma predstaviti kot pravilno in brez prave možnosti izmenjave različnih mnenj. Hkrati pa je meja s Hrvaško zelo čustvena tema za veliko volilnih upravičencev, kar še dodatno zmanjšuje možnost racionalne debate in izmenjave mnenj. Zaradi vsebinske osiromašenosti je vse skupaj bolj podobno oglaševalski kampanji kot pa političnemu dialogu,” je še prepričana Kvasova.
Kampanjo o arbitraži so podobno kot pred zadnjimi državnozborskimi volitvami zaznamovali tudi nekateri znani obrazi iz sveta zabave. Tako so se na primer Zoran Predin, Manca Košir in Gojmir Lešnjak – Gojc pojavili v mreži Razum ZA sporazum, ki jo je pod svoje okrilje vzela tudi vladna koalicija. “Zanimivo je, da je angažma povabljenih znanih oseb enak v vseh medijih – običajno gre za sliko in kratko izjavo.
“Na spletu bi se dalo narediti bistveno več,” je prepričan Ćosić. “Javne osebnosti sprožijo pri volilcih nasprotni pomen od želenega. Po večini ljudje v znani osebnosti ne vidijo dovolj močnega motiva za sodelovanje, temveč razumejo njihovo sodelovanje kot moč političnih veljakov, češ, poglej, koga smo sedaj dobili na svojo stran,” dodaja Kvasova. Letošnja kampanja je sicer še posebej neizprosna na socialnih omrežjih Facebook in Twitter, kjer se še naprej pojavljajo tako znani kot tudi neznani profili, ki želijo na najrazličnejše načine – tako bo tudi med predvolilnim molkom – vplivati na rezultat nedeljskega referenduma.
Vir: Dnevnik
