Gregor Čehovin, Marjanca Feltrin, Aleš Grnjak, Gorazd Ledinek, Martina Lozej, Špela Slivšek, Nina Vogrinec – Uporaba podatkovnega oblaka v izobraževalnem sistemu
Kategorija: Akademija, Pravo | Datum objave: Monday, 21. 06. 2010 | Avtor: Barbara KvasV projektni nalogi bomo predstavili možnosti vpeljave koncepta podatkovnega oblaka v sistem izobraževanja. Osredotočili se bomo na možnosti, ki jih tovrstni koncept ponuja, na vprašanje varnosti in zasebnosti podatkov ter na zanesljivosti storitve same. Pozanimali se bomo, če je takšen sistem vzpostavljen na kateri od tujih univerz in tako preverili vidike, ki nas v okviru raziskovalnega vprašanja zanimajo.
Omenjena storitev nam prinaša dinamično razširitev virtualziranih računalniških storitev kot enotno spletno storitev. Uporabnik ni več odvisen od zmogljivosti svojega računalnika, saj v oblaku mreža postane superračunalnik z izbrano aplikacijo in optimalnim načinom izvedbe (Pant in Sharma 2009 v Derenčin 2009, 24).
Ko bo sistem oblaka nekoliko bolj uveljavljen, bomo imeli posamezniki na svojih računalnikih mnogo manj podatkov in programov. Med vsemi pozitivnimi stranmi oblaka, pa se pojavi tudi negativna stran, saj bo uporabnik izgubil določeno mero nadzora nad lastnimi podatki, varnost pa bo prepuščena oblaku. Tu se pojavljajo vprašanja o pojavljanju nenehnih nevarnostih vdora v zasebnost in manipulacijami s podatki (Derenčin 2009, 6-24).
Oblak prinaša mnoge prednosti. Prva izmed njih je cena, saj organizacija vire vzame v najem in stroške plačuje postopoma. Oblaki omogočajo shranjevanje večje količine podatkov, saj se ti shranjujejo neodvisno od krajevnega računalnika. Delovanje je večinoma avtomatizirano, kar pomeni, da se nadgradnje izvajajo same, tehnično osebje pa ta čas poskrbi za druga opravila.
Podatkovni oblak prinaša tudi večjo fleksibilnost in mobinost, saj je dostop do lastnega oblaka omogočen iz katerega koli računalnika in ne le tistega, lastnega v pisarni. Katz (2008 v Greenhow, et al. 2009, 255) meni, da bi uporaba podatkovnega oblaka lahko prinesla revolucijo na področju izobraževanja in raziskovanja v prihodnjem desetletju. Profesorji, študentje in raziskovalci bi imeli omogočen skupen dostop do namenske programske opreme za urejanje podatkov, 3D modeloranje, preko spleta pa izkoristili tudi super računalniške zmožnsti oblaka.
Katz (ibid.) nadaljuje, da bi na ta način prakse, ki so bile nekoč dostopne le velikim in dobro financiranim univerzitetnim projektom, postale precej bolj dostopne, veliko pa bi pridobile tudi discipline, ki za raziskovanje že sedaj dobijo premalo sredstev.
