Spletni politični junaki

Kategorija: Kolumna | Datum objave: Thursday, 16. 09. 2010 | Avtor: Miha Jesenšek

Spet so tu tisti dnevi. Volilna jesen. Nova nagovarjanja, prepričevanja, primerjave. Nove kampanje. Novi mediji. Novi primeri.

Primer št. 1: Franc Kangler
@franckangler: Vse najdete na interneti, te pa zaj še mene.
@franckangler: Jas sn se odločo, da bom kr po mariborsko piso. Tak ko
govorimo v našem lepem mesti.

Aktivnost je sredi septembra blizu ničli. Doseg? Sitnica – 45 ljudi.

Facebook: Več gradiva, 1.297 prijateljev.

Primer št. 2: Zofija Mazej Kukovič
@zofijamazej: Nekatere komentarje razumem , da kot politik ne znam sama pisati na twitter.Ali je neznanje morda pogoj za kandidaturo?
@zofijamazej: Pokušam pražen krompir ob Ljubljanici…
@zofijamazej: Sprehod po soncni Ljubljanski trznici, moja kosara se polni z domacimi pridelki.

Aktivnost kandidatke se je po začetnih nerodnostih povečala. @zofijamazej sodeluje v debati. Doseg kljub temu minimalen: 203 sledilci.

Facebook: Več gradiva in več prijateljev: 2.242

Primer št. 2: Zoran Janković
@ZoranDELA: Zoran DELA, Ljubljana DELA, twittamo njegovi prijatelji

Drugačen pristop – najeta PR ekipa, ki obvlada dobre e-prakse. Doseg: 207 ljudi.

Facebook: Več (inter)akcije in več oboževalcev: 3.065

Trije različni primeri, trije različni pristopi. Trije enaki rezultati. Kaj se lahko naučimo? Facebookanje, še manj pa tvitanje za politično promocijo, se v Sloveniji ne izplača. Morda novi mediji kandidatom dajo nekaj občutka tesne in direktne povezanosti s svojo volilno bazo, a so številke tistih, ki v interakcijo stopajo, minimalne. Facebookarji so večinoma pasivni, tviteraši političnih prišlekov tik pred volitvami niso dobro sprejeli. Revolucionarnih Obam v Sloveniji ni. Tekači na dolge proge (npr. @zzturk) so pozitivna izjema. A takšni na spletu niso zaradi teh ali onih volitev.