EU bo zagotavljala hiter in poceni dostop do spleta
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 27. 09. 2010 | Avtor: Barbara Kvas
Evropska komisija je predstavila ukrepe za zagotavljanje hitrega in ultrahitrega širokopasovnega dostopa do interneta v Evropski uniji. Ti naj bi pomagali uresničiti zastavljen cilj, da naj bi imeli do leta 2013 vsi Evropejci osnovni širokopasovni dostop do interneta, do leta 2020 pa hitri in ultrahitri širokopasovni dostop.
Evropa kot regija ima po navedbah komisije po podatkih iz januarja letos najvišjo povprečno gostoto širokopasovnih priključkov na svetu, in sicer 24,8 odstotka. Slovenija je z 22,9 odstotka nekoliko pod povprečjem; največ jih je na Danskem in Nizozemskem (skoraj 38 odstotkov), najmanj pa v Bolgariji in Romuniji (13 odstotkov).
Kljub temu je komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes opozorila, da ima dostop do širokopasovnega interneta samo četrtina Evropejcev in da na to ne moremo biti ponosni. Prav tako je opozorila, da Evropo pri zagotavljanju širokopasovnega interneta vse bolj dohitevajo drugod po svetu in da je ponekod v Aziji dostop do njega stokrat hitrejši kot v Evropi.
Evropska komisija je predstavila tri dokumente za zagotavljanje hitrega dostopa do širokopasovnega interneta, ki se med seboj dopolnjujejo. Prvi je priporočilo o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije (uveljavljena angleški izraz in kratica za to sta Next Generation Access – NGA). To naj bi operaterjem telekomunikacij zagotovilo regulativno varnost in ustrezno ravnotežje med spodbujanjem naložb in zaščito konkurence. Drugi je predlog sklepa o programu za politiko radiofrekvenčnega spektra, s katerim naj bi zagotovili, da je radiofrekvenčni spekter na voljo za brezžični širokopasovni dostop. Tretji pa je sporočilo o širokopasovnih povezavah s predlogi, kako najbolje spodbujati javne in zasebne naložbe v omrežja visokih in ultravisokih hitrosti.
Vendar pa se število širokopasovnih priključkov prek optičnih vlaken povečuje bistveno hitreje kot število širokopasovnih priključkov prek ostalih oblik dostopa. Število širokopasovnih priključkov prek optičnih vlaken se je namreč v zadnjih dveh letih povečalo za skoraj 150 odstotkov.
To vrsto dostopa na maloprodajnem trgu ponuja več operaterjev, med katerimi pa po tržnem deležu najbolj izstopata družbi T-2 in Telekom Slovenije, ki gradita svoji lastni optični dostopovni omrežji.
Telekom Slovenije z optičnimi vlakni nadgrajuje svoje obstoječe bakreno omrežje, medtem ko T-2 kot alternativni operater gradi svoje lastno optično omrežje, s katerim dopolnjuje razvezane zanke.
Oba operaterja gradita svoje optično omrežje predvsem v mestih, kjer je taka gradnja zaradi večjega števila potencialnih končnih uporabnikov ekonomsko upravičena. Po zadnjih podatkih, s katerimi razpolaga Apek, je optično omrežje prisotno v 32 odstotkih vseh slovenskih občin.
Predlog Evropske komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o petletnem programu za spodbujanje učinkovitega upravljanja radiofrekvenčnega spektra pa še ni dokončen in potrjen, še dodajajo v Apeku.
Sprejetje tega predloga bi za Slovenijo sicer po njihovih navedbah pomenilo, da bi po končanem prehodu na digitalno način oddajanja televizijskega signala morala sprostiti t. i. digitalno dividendo, saj danes na teh frekvencah (od 790 MHz do 862 MHz) delujejo nekateri digitalni TV-oddajniki. Šele nato bi lahko ta del frekvenčnega spektra uporabili za mobilni širokopasovni dostop, kar predvideva predlog komisije.
Pri tem pa je pomembno, da se članice EU poenotijo glede rokov in rabe omenjenega frekvenčnega spektra, dodajajo v Apeku in pojasnjujejo, da je v dosedanjih pogovorih na ravni EU uporabi omenjenega frekvenčnega spektra za mobilni širokopasovni dostop najbolj nasprotovala sosednja Italija.
Vir: SiOL
