EU še ni pripravljena na jutrišnji internet
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 13. 12. 2010 | Avtor: Barbara Kvas
Po zadnjih raziskavah je Slovenija še vedno nad povprečjem glede razvitosti širokopasovnega interneta, ne samo po sami dostopnosti povezav, ampak tudi po njihovi hitrosti in kakovosti.
Toda ena od ugotovitev je, da so večji slovenski kraji pripravljeni na prihodnost, manjši in podeželje pa bodo imeli težave že čez nekaj let, ko se bo povprečna količina prenesenih podatkov, predvsem zaradi video vsebin, še bistveno povečala.
Zadnja raziskava o kakovosti širokopasovnih povezav, ki sta jo za podjetje Cisco opravili univerzi v Oxfordu in Oviedu, je pokazala, da je Slovenija med bolj razvitimi državami glede razširjenosti in dostopnosti hitrih povezav do interneta. Po kakovosti teh povezav naša država prav tako ni slaba, vendar ni v vrhu. Glede obojega je sicer daleč spredaj Južna Koreja, zelo razvita je Japonska, enako Hongkong, od evropskih držav pa so v vrhu Švedska, Finska, Danska, Nizozemska in Nemčija. Te so, poleg še nekaterih, tudi dobile oceno »pripravljene na jutrišnji internet«. Slovenija mednje ne sodi, je pa v naslednji skupini, to so države, ki danes nimajo težav, vendar jih utegnejo imeti čez kakšno leto.
»Dokler so ljudje v glavnem uporabljali e-pošto in podobne načine komuniciranja ter prenašali datoteke po omrežjih p2p, ni bilo težav. Zdaj pa prehajamo v dobo združenih komunikacij, ko vse večjo vlogo igra video, zaradi česar ni pomembna samo pasovna širina, ampak tudi dostopni časi omrežij. Vse, kar je nad 60 ms, je prepočasno za video visoke razločljivosti,« je pojasnil direktor slovenske podružnice Cisca Anton Petrič.
Problem dostopnih časov je najbolj očiten pri mobilnih omrežjih, medtem ko so fiksna danes glede tega že zelo dobra. Toda mobilna omrežja se izboljšujejo in tudi Slovenija je pri tovrstnih meritvah v zadnjem letu naredila velik korak naprej, je pokazala Ciscova raziskava. Kljub izboljšanju absolutnih številk pa smo izpadli iz najboljše peterice, kar pomeni, da so nekatere druge države svoja omrežja še bolj nadgradile. Pri dostopu do interneta po mobilnih napravah je Slovenija po tej raziskavi na osmem mestu (v svetu). Po podatkih evropske komisije smo precej slabši, vendar je tam zajet zgolj dostop prek namenskih podatkovnih kartic in modemov hspa, medtem ko Slovenci za povezovanje očitno uporabljajo kar pametne telefone.
Veliko rast mobilnih širokopasovnih povezav ugotavlja tudi evropska komisija. Po njenih podatkih se je od lanskega do letošnjega julija tak dostop do interneta povečal za kar 45 odstotkov. Skupno število novih širokopasovnih priključkov v Evropski uniji prav tako še vedno narašča. Lani je tak dostop imelo 23,9 odstotka prebivalcev povezave, letos pa 25,6 odstotka. Skoraj tretjina teh povezav je hitrejših od 10 megabitov na sekundo. Evropska komisija ugotavlja podobno kot Cisco: za nove storitve, na primer televizijske programe visoke razločljivosti in videokonference, potrebujemo veliko hitrejše internetne povezave, kot so danes na splošno na voljo v Evropi. In EU se glede tega težko kosa z vodilnimi državami na tem področju, predvsem Južno Korejo in Japonsko.
Cilj digitalne agende, prihodnje strategije EU na tem področju, je dostop do interneta s hitrostjo najmanj 30 mb/s za vsa gospodinjstva do leta 2020 in 100 mb/s za polovico gospodinjstev. Blizu teh ciljev sta danes le Nizozemska in Danska, vse druge države, tudi Slovenijo, pa čaka še precej dela. Pri čemer niti ni jasno, kdo naj bi za nova omrežja poskrbel – operaterji v zasebni lasti in z zasebnimi interesi, ali država v imenu javnega dobra.
Vir: Delo
