EU: Sporazum o evropski državljanski pobudi je sprejet
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 20. 12. 2010 | Avtor: Barbara Kvas
Evropska komisija z odobravanjem sprejema današnji sporazum o evropski državljanski pobudi, v skladu s katerim bodo lahko državljani prvič doslej neposredno predlagali zakonodajo EU.
Ta novost iz Lizbonske pogodbe bo najmanj milijonu prebivalcev iz vsaj četrtine držav članic Evropske unije omogočila, da Komisijo pozovejo k pripravi zakonodajnih predlogov na področjih, za katera je pristojna.
Organizatorji državljanske pobude – odbor državljanov, sestavljen iz najmanj sedmih državljanov, ki imajo stalno prebivališče v vsaj sedmih različnih državah članicah – bo moral v enem letu zbrati podpise izjav o podpori pobude. Komisija pa bo morala v treh mesecih pobudo proučiti in se odločiti, kako bo ukrepala. Na zahtevo Sveta se bo zakonodaja o evropski državljanski pobudi začela uporabljati le eno leto po objavi v Uradnem listu. To pomeni, da se bodo lahko prve pobude obravnavale v začetku leta 2012.
„Zadovoljen sem, da je Parlamentu in Svetu uspelo doseči sporazum o državljanski pobudi v tako kratkem času,“ je izjavil Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije ter komisar za medinstitucionalne odnose in upravo. „Ta pobuda bo v EU uvedla popolnoma novo obliko participativne demokracije. To je resnično korak naprej v demokratičnemu življenju Unije in je konkreten primer približevanja Evrope svojim državljanom. Poleg tega bo spodbudila živahno razpravo v državah članicah glede dogajanja v Bruslju, s tem pa, upamo, pripomogla k razvoju pravega evropskega javnega prostora.“
Kakšni bodo postopki za vložitev državljanske pobude?
Pobudo mora podpreti najmanj milijon državljanov iz vsaj četrtine držav članic. Najmanjše število podpisov iz vsake države članice se izračuna tako, da se število njenih poslancev v Evropskem parlamentu pomnoži s 750. Najnižja starost podpisnikov je starost, pri kateri lahko državljani volijo na volitvah v Evropski parlament. Predlagane pobude morajo biti prijavljene v spletnem registru Komisije, prijava pa se lahko zavrne, če je pobuda očitno v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU ali očitno ne spada v okvir pristojnosti Komisije za predlaganje zahtevanega pravnega akta.
Zbiranje izjav o podpori pobudi lahko poteka v pismeni ali elektronski obliki. Organizatorji pa morajo potrebne podpise zbrati v enem letu, potem ko Komisija potrdi evidentiranje predloga. Za lažje in varno spletno zbiranje izjav o podpori pobude bo Komisija razvila tehnične standarde ter vzpostavila in vzdrževala odprto programsko opremo, ki bo dostopna brezplačno.
Kako bo Komisija obravnavala pobudo?
Ko bodo države članice zbrale in preverile podpise, bo treba državljansko pobudo predložiti Komisiji. Komisija bo imela od takrat tri mesece za proučitev zahtevka državljanov. Medtem bodo organizatorji sprejeti pri Komisiji, imeli bodo tudi priložnost, da svojo pobudo predstavijo na javni obravnavi, organizirani v Evropskem parlamentu. Komisija bo nato v javnem dokumentu podrobno navedla svoje sklepe o pobudi in morebitne ukrepe, ki jih namerava sprejeti, ter utemeljila svojo odločitev.
Varovala
S sporazumom naj bi se zagotovilo, da je uporaba državljanske pobude preprosta, uporabniku prijazna in vsakomur dostopna, prav tako pa nacionalnim organom ne bi smela nalagati nepotrebnih administrativnih bremen. Ta nova pridobitev demokratičnega procesa mora biti verodostojna, spoštovati mora potrebo po varstvu osebnih podatkov in ne sme dopuščati zlorabe ali goljufije. Čeprav državljanska pobuda ne vpliva na pravico Komisije do zakonodajne pobude, bo Komisijo obvezala, da resno obravnava prošnje, ki jih bo v okviru pobud izrazilo vsaj 1 milijon državljanov.
Vir: Evropska komisija
