Kdo lahko v Sloveniji izklopi internet?

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 14. 02. 2011 | Avtor: Barbara Kvas

Kako je tehnično mogoče izvesti tako internetno izolacijo in ali bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi v Sloveniji? Internetni mrk v Egiptu se je začel v petek, 28. januarja, in je trajal pet dni, do srede, 2. februarja.

Arnesov strokovnjak Gorazd Božič je pojasnil, da se tovrsten odklop lahko opravi s spremembami na usmerjevalnikih operaterja, s katerimi ta izmenjuje promet s tujino. Možnih načinov je več. Operater oziroma ponudnik storitev lahko začne promet »metati stran«, bolj enostavno pa je, pravi Božič, če preneha oglaševati svoj naslovni prostor drugim avtonomnim sistemom na omrežju ali s filtri prepreči oglaševanje prek protokola BGP (border gateway protocol).

Ta metoda je najbolj običajna, čeprav je prav tako možno preprosto izključiti usmerjevalnike. In kot vse kaže, so metodo s protokolom BGP uporabili tudi v Egiptu. Po poročanju Renesysa se je skoraj naenkrat z omrežja umaknilo približno 3500 smeri BGP v Egipt, zaradi česar ni bilo več nobenih poti, po katerih bi lahko tujina izmenjevala internetni promet s to državo.

Kako bi torej tak odklop lahko izvedli v naši državi? Najlaže na podoben način kakor v Egiptu. Kot nam je povedalo več operaterjev, bi to moral narediti vsak posebej, saj centralnega stikala za izklop interneta v Sloveniji ni. »Izklop bi morali opraviti vsi operaterji, ki imajo lastne strežnike s tranzitnimi povezavami za prenos podatkov v tujino,« so pojasnili na Telemachu. Tudi na Mobitelu so dejali, da povezljivost v internet večinoma ni centralizirana na ravni držav. »Obstajajo operaterji, ki imajo nekatere segmente omrežja (dostopovno, hrbtenično ali jedrno, povezljivost do mednarodnih točk) v drugih državah ali jih souporabljajo na različne načine, zato bi moral vsak od njih zapreti dostop na skrajni točki povezljivosti do interneta.«

Prav tako bi bilo mogoče izključiti mobilna omrežja, lahko zgolj posamezne bazne postaje, lahko pa v celoti.

Na Telekomu Slovenije so dodali, da je poleg odklopa povezav s tujino možno izključiti še usmerjevalnike, prek katerih se uporabniki individualno priklapljajo v internet. S tem načinom so onemogočene tudi notranje komunikacije, ne samo promet s tujim delom interneta. »Vprašanje pa je, kako bi državni organi identificirali in onemogočili povezave, ki ne predstavljajo javnih komunikacijskih omrežij. Te povezave bi lahko začasno dobile lastnosti javnega omrežja, s čimer bi uporabnikom omogočili širjenje in prejemanje informacij,« so še razmišljali na Telekomu. Ob takem odklopu bi bilo namreč treba iskati alternativne poti.

»Če bi se za tak korak odločili vsi ponudniki, tako fiksni kot mobilni, bi bil dostop do interneta povsem blokiran,« so potrdili na Amisu. In kakšne bi bile alternative? Na obmejnih območjih bi se dalo ujeti signal tujih mobilnih operaterjev, kdor bi imel še delujoč modem, bi se lahko povezal s kakšnim tujim operaterjem prek klicnega dostopa, tudi radioamaterji lahko prenašajo podatke, satelitski internet bi še naprej deloval. Popolna informacijska blokada je tako skoraj nemogoča.

Poleg tega bi se pri nas moralo zgoditi nekaj res izrednega, da bi bil odklop interneta med možnimi ukrepi. »V Sloveniji o čem takšnem sploh ne razmišljamo. Ne vidimo nikakršnega spleta okoliščin, ki bi zahteval splošen internetni mrk v državi,« je zatrdil Davor Šoštarič z direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na direktoratu kot nesprejemljivo označujejo tudi egiptovsko blokado.

»Tovrstne reakcije so po našem mnenju povsem neprimerni instrumenti za reševanje političnih kriz. Trdno namreč verjamemo, da je internet globalni medij, ki zagotavlja neodtujljive pravice za podporo znanja, rasti, gospodarske blaginje, kultur, splošnih človekovih svoboščin in civilizacijskih norm,« je še povedal Šoštarič. Operaterji se večinoma niso opredeljevali do takega skrajnega ukrepa, tisti, ki so se, pa so ga označili za povsem nesprejemljivega. Znano je, da nasprotujejo tudi poskusom blokad posameznih spletnih strani – zadnji tak primer so bile odločbe urada za nadzor prirejanja iger na srečo glede tujih spletnih stavnic.

Na direktoratu za informacijsko družbo pojasnjujejo, da si Slovenija skupaj z drugimi članicami Evropske unije že več let prizadeva za tak model upravljanja interneta, v katerem bi enakopravno sodelovale tako države kot tudi industrija, zasebni sektor, civilna družba, mednarodne organizacije in drugi. »V tem modelu ni možnosti za samo voljne ukrepe posamezne države ali koga drugega, ki bi imeli za posledico internetni mrk v državi ali širše,« je poudaril Šoštarič. Težava je v tem, da se veliko držav s takim načinom upravljanja interneta ne strinja. Nekatere celo zagovarjajo stališče, da bi morale imeti državne oblasti popoln nadzor nad njegovim delovanjem.

Sicer pa slovenska zakonodaja ne daje možnosti za popoln internetni mrk, se strinja večina vprašanih. Po mnenju nekaterih bi vlada v izrednih okoliščinah lahko odredila blokado, medtem ko drugi trdijo, da za kaj takega ni osnove. »Za morebitne tovrstne odločbe ni nikakršnih pravnih podlag, kar je glede na omenjena načela o internetu razumljivo,« je povedal Davor Šoštarič. Odklop bi bil verjetno tudi neustaven, saj bi onemogočil svobodo izražanja.

Zakon o elektronskih komunikacijah predvsem določa, kako morajo operaterji v izrednih razmerah vzdrževati komunikacije, medtem ko zakon o elektronskem poslovanju na trgu govori o onemogočanju dostopa do vsebin v komunikacijskih omrežjih. Tako onemogočanje lahko naloži sodišče, razlogi pa so preprečevanje kaznivih dejanj, varstvo zasebnosti, varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, pri čemer so mišljene predvsem blokade določenih vsebin ali odklopi posameznih uporabnikov. V Egiptu si je oblast že vnaprej pripravila teren in sprejela zakonodajo, ki ji je odklop omogočala brez težav. Verjetno bi bil kakšen diktator zadevo pripravljen urediti tudi z orožjem, v Sloveniji, upamo, ne bomo doživeli ne enega ne drugega.

Vir: Delo