Slovenija: Državna uprava išče možne prihranke tudi pri programski opremi
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 28. 02. 2011 | Avtor: Barbara Kvas
Na ministrstvu za javno upravo so pripravili študijo o uvedbi odprtokodne programske opreme v organih javne uprave. Po domače povedano, resno razmišljajo, da bi vsaj nekatere programe, kot sta denimo urejevalnika besedil in preglednic Microsoft Word in Excel, zamenjali s podobnimi praktično zastonjskimi programi (npr. pisarniški paket Open Office).
O tem se sicer govori že dolgo, predvsem zato, ker so cene licenc lastniške programske opreme visoke, prav tako pa so javni razpisi praktično pisani vedno zgolj za enega ponudnika programske opreme – Microsoftov sistem pač nadgrajujejo z njegovimi programi – kar je nekoliko sporno, glede na to, da naj bi bila javna naročila vedno odprta za več ponudnikov. Tako je veliko prahu pred časom dvignila krovna pogodba z Microsoftom za obdobje od 2009 do 2011, ki je določila, pod katerimi pogoji lahko državni organi, občine, javni zavodi in podobno, kupujejo programsko opremo od Microsofta.
Vrednost te pogodbe v treh letih je vključno z DDV 6,7 milijona evrov. Ali bodo za toliko opreme do konca letošnjega leta javne institucije tudi dejansko pokupile, je sicer vprašljivo, je pa jasno, da programska oprema samo državno upravo brez vojske in policije stane približno dva milijona letno.
V okviru študije je tako denimo prikazano, da so v mestni upravi nemškega Münchna odprtokodne rešitve namestili na 15.000 računalnikih (to je približno toliko, kot jih je v ožji slovenski državni upravi brez vojske in policije) in v obdobju petih let mesto pričakuje, da bo prihranilo tri milijone evrov samo pri licencah programske opreme. Mestna uprava britanskega Bristola je pri 5500 uporabnikih prihranila v petih letih 1,2 milijona evrov. V španski pokrajini Extremadura se uporablja odprtokodne rešitve na 10.000 računalnikih v javni upravi pokrajine ter na več kot 40.000 računalnikih v širšem javnem sektorju. Doseženi prihranki v obdobju več let znašajo 20 milijonov evrov, kaže včeraj objavljena študija.
Kot je povedal Tomaž Zver iz kabineta ministrice Irme Pavlinič Krebs, ki je tudi koordinator te študije na ministrstvu za javno upravo, bo morala biti odločitev o tem, ali se gre v odprtokodni sistem ali ne, sprejeta kmalu, že v roku meseca dni. Tako bi do konca leta že vedeli, kako in na kakšen način bi ta prehod potekal, do leta 2015 pa bi lahko po optimističnih ocenah odprtokodno programsko opremo uporabljalo že 80 ali 90 odstotkov institucij državne uprave.
Ob tem Zver opozarja, da prakse drugih držav kažejo, da je najmanj težav in največ prihranka pri prehodu uporabniških “pisarniških” programov (urejevalniki besedil, preglednic…) in spletnih brskalnikov, zato bi bilo smiselno, da se najprej izpelje le ta, medtem ko sprememba operacijskih sistemov ne bo tako lahka, še posebej pri določenih zapletenih sistemih, kot so ministrstvo za javno upravo, za finance, statistični urad, geodetska uprava in podobno, ki uporabljajo zapleteno programsko opremo, ki je vezana na sedanji operacijski sistem. Stroški prehoda bi bili v teh primerih tako zelo veliki, da se to enostavno ne bi splačalo.
Zver sicer pravi, da bi, če se za uporabo “pisarniških” programov z odprto kodo ne bi odločile vse institucije državne uprave, lahko prihajalo do težav pri izmenjavi dokumentov, pri čemer odprtokodni programi podpirajo vse vrste dokumentov, Microsoftovi programi pa ne, pravi Zver. In ravno neodvisnost od ponudnikov licenčne opreme je eden glavnih razlogov, da tudi javne institucije po Evropi prehajajo na odprtokodni sistem.
Ti ponudniki se namreč ob zavedanju svojega položaja na trgu odločajo za vedno nove nadgradnje programske opreme, ki kar naenkrat ni več združljiva s starejšimi različicami, zato uporabnika dobesedno prisilijo k temu, da kupi novejšo verzijo določenega programa, opozarjajo poznavalci. Zver pa ob tem dodaja, da uporaba odprtokodnih programov ni nezdružljiva z uporabo lastniških licenčnih programov. O novi krovni pogodbi z Microsoftom se bo država morala pogajati ob koncu leta.
Vir: Dnevnik
