Informacijski pooblaščenec je objavil smernice za razvoj informacijskih rešitev
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 7. 03. 2011 | Avtor: Barbara Kvas
Namen smernic IP je podati skupne praktične napotke za posameznike, katerih osebni podatki (OP) se obdelujejo ter za upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov. Smernice naj bi na jasen, razumljiv in uporaben način odgovorile na najpogosteje zastavljena vprašanja na posameznem tematskem področju varstva osebnih podatkov.
Koncept vgrajene zasebnosti temelji na 7 temeljnih načelih. Vgrajena zasebnost je dejansko nastala kot odziv na zahtevo po »vgrajenem nadzorovanju« (angl. Surveillance by Design) – skovanko iz sredine 90-ih, ko naj bi informacijskokomunikacijska orodja že v svoji zasnovi omogočala dostop do podatkov organom pregona in obveščevalnim agencijam.
Upoštevanje koncepta vgrajene zasebnosti bi morali prepoznati kot konkurenčno prednost, orodje za dvig zaupanja posameznikov, povsem verjetno pa se bo ta koncept znašel tudi v bodoči evropski zakonodaji o varstvu osebnih podatkov. V svetu, kjer pravo čedalje bolj zaostaja za bliskovitim tehnološkim razvojem (spomnimo se, koliko let štejeta Facebook in Google in kako drugačen je bil svet 10 let nazaj), je morda koncept vgrajene zasebnost eno od orodij, ki lahko ohrani našo zasebnost informacijski družbi.
Zagovorniki koncepta vgrajene zasebnosti vidijo v njem pomembno orodje za ohranitev zasebnosti v informacijski družbi, seveda pa ima na poti do polne uveljavitve še kar nekaj težav. Pogledi nanj se namreč razlikujejo med regulatorji, menedžmentom in oblikovalci rešitev. Če je koncept vgrajene zasebnosti za regulatorje zelo intuitiven in naraven, je za menedžment še vedno bistven odgovor na vprašanje – ali se nam bo to splačalo?
Odgovor regulatorjev je pričakovan – vprašati bi se raje morali, koliko nas bo stalo, če tega ne upoštevamo od samega začetka – regulatorni okvir se bo v prihodnje gotovo gibal v tej smeri. Strošek naj ne bi bil vlaganje v zasebnost, temveč odsotnost vlaganja v zasebnost. Navedeno so na lastni koži že izkusili nekateri upravljavci tako v tujini kot v Sloveniji. Oblikovalci pa so lahko zadržani, saj se deloma izkazuje strah, da bi vgraditev zasebnosti lahko v začetku spodrezal inovativne pristope in nove storitev.
Celoten dokument (.pdf)
