Gibanje Nismo rojeni le zase poziva k shodom proti vladi

Kategorija: Blog | Datum objave: Monday, 14. 03. 2011 | Avtor: Barbara Kvas

Gibanje Nismo rojeni le zase (NRLZ) je na spletnem omrežju Facebook objavilo poziv k shodom proti vladi, ki naj bi se odvijali v vseh slovenskih krajih 1. aprila ob 9. uri oziroma 1. maja ob 12.30.

“Dragi Slovenec, če ti ni vseeno, nam zaupaj svoj podpis proti sedanji vladi in proti vsem politikom, ki so izrabili naše zaupanje. Čas je za lepšo Slovenijo!” lahko preberemo na priljubljenem spletnem zbirališču. Kdo stoji za omenjenim gibanjem, smo želeli preveriti na telefonski številki, ki je objavljena na omenjeni strani, vendar nam je glas na drugi strani sporočal, da je številka trenutno nedosegljiva. Med brskanjem po spletu pa smo prišli do podatka, da naj bi za celotno akcijo stala nekakšna Nacionalna stranka mladih, ki je glede na spletne zapise še vedno v ustanavljanju, sedež pa naj bi imela v Domžalah. Ker ime (in tudi besednjak na omenjeni spletni strani) spominja na Slovensko nacionalno stranko, nas je zanimalo, ali gre morda za kakšno povezavo ali podmladek SNS, vendar nam je Zmago Jelinčič dejal: “To niso naši. Jaz imam svojo stranko pod kontrolo.” Prav tako so nam tudi v SDS zagotovili, da z ustanovitvijo dogodka na Facebooku, imenovanim Proti vladi, nimajo nobene povezave.

Če pustimo ob strani verodostojnost objavljenega sporočila, lahko iz dosedanjih podatkov na strani razberemo, da bi se dogodkov, če se bosta zares odvila, udeležilo okoli 7500 spletnih uporabnikov, nekaj več kot 3000 ljudi bo “morda prišlo”, 8500 jih “ne bo prišlo”, medtem ko ustanovitelji gibanja še čakajo na odgovor več kot 23.000 obiskovalcev omrežja Facebook.

Barbara Kvas: Primerjava s situacijo v severni Afriki je dokaj neprimerna

Kot so nam dejali v kabinetu predsednika vlade, takšnih pozivov ne spremljajo in jih tudi ne komentirajo (na Facebooku sicer lahko najdemo več kot deset skupin proti Pahorjevi vladi). Od aktualnih politikov, ki so dejavni tudi na spletnih omrežjih, se je na poziv na Facebooku oglasil le vodja poslanske skupine Zares Franco Juri, ki sprašuje pripadnike gibanja, čemu bi posnemali Libijo, Egipt in Hrvaško in če si želijo weimarsko republiko.

“Na Facebooku je že veliko takih in podobnih strani, ki imajo seveda ene večje, druge pa manjše število privržencev. Kakšne posebne posledice ne pričakujem, le nekajdnevni odmev v medijih, kar pa bo kmalu spet pozabljeno,” ocenjuje odgovorna urednica portala E-demokracija.si Barbara Kvas. Dokler se s spletnih omrežij mobilizacija ne bo preselila na ulice oziroma dobila konkretne oblike, je zadeva po njenem prepričanju neškodljiva in nepomembna. “Tehnologija omogoča kreiranje takih in podobnih strani, te pa so velikokrat postavljene na majavih tleh ali brez tehtnega premisleka. Primerjava s situacijo v severni Afriki je dokaj neprimerna, saj želimo primerjati različne kulture in politične sisteme. Leta zatiranja in nedemokratično življenje je v ljudeh prebudilo nekaj, kar v Sloveniji niti malo še ni razvito,” poudarja Barbara Kvas. Ob tem še dodaja, da se večina ljudi, ki se zelo aktivira na spletu, po navadi ne udeležuje volitev oziroma so družbeno zelo neaktivni.

“Ključno za javni interes je, da se občani medsebojno afinitetno povezujejo in sodelujejo v javnem dialogu. Socialna omrežja prestavljajo najbolj svež primer samoorganiziranja ljudi, naslednje vprašanje je prehod iz strinjanja v akcijo in pri tem v arabskih vstajah vidimo novico v obliki ‘protesta brez liderja’. Seveda, za avtentično družbeno spremembo so družbena omrežja samo dodatni katalizator, ne pa tudi prvi pogoj ali esenca. Kot vsako orodje so lahko uporabljena z dobrimi ali s slabimi nameni. Trenutno dogajanje vidim kot potrdilo, da obstaja demokratski deficit,” je prepričan spletni strateg Vuk Ćosić.

Veliko nezadovoljstvo, a tudi veliko manipulatorjev

Sociologinja dr. Spomenka Hribar ocenjuje, da je nezadovoljstvo pri nas zelo veliko: “Veliko pa je tudi manipulatorjev s tem nezadovoljstvom, ki delajo v korist ene politične opcije. Mislim, da je to desnica.” Hribarjeva se torej strinja, da so problemi pri nas veliki in razume nezadovoljstvo posameznih skupin, na primer delavcev, da gredo na cesto in da protestirajo. “Kakšne masovne male revolucije pa po mojem mnenju ne le, da niso potrebne, temveč so tudi škodljive.” Omenjeni poziv na Facebooku je po besedah sociologinje lahko navadna provokacija, “lahko pa iz takšnih iger nastane tudi velik požar”.

“Vsekakor internet postaja vse pomembnejši kot sredstvo in prostor politične participacije, pa naj gre za avtoritarne režime, kot je libijski, ali za demokracije, kot je slovenska,” je prepričan sociolog dr. Matej Makarovič. Bistvena razlika pa je po njegovih besedah ta, da je v demokracijah to predvsem dopolnilo raznim drugim legalnim možnostim participacije. “Politično delovanje prek interneta in hkrati mimo etabliranih strank in civilnodružbenih organizacij je prisotno že nekaj časa, pričakujemo pa lahko, da se bo v prihodnje povsod še bistveno krepilo.” Predvsem so po Makarovičevih navedbah ljudje danes manj nagnjeni k močnim in trajnim kolektivnim lojalnostim, bolj pa k samoorganiziranim ad hoc akcijam, in internet je za to idealen medij.

Profesor na fakulteti za uporabne družbene študije dopušča, da gre v primeru gibanja NRLZ za resnično samoorganizacijo. “Kakšnega očitnega političnega ozadja v smislu kakšnih botrov, ki bi delovali iz ozadja, tu za zdaj ne vidim,” pravi. A dodaja, da to še ne pomeni, da tega ni.

Na vprašanje, ali lahko pride na osnovi pozivov na Facebooku pri nas do večjih protestov, pa Makarovič odgovarja, da so pri zaostrovanju socialnoekonomskih razmer ter pomanjkljivi učinkovitosti tako vlade pri vladanju kot opozicije pri nudenju prepoznavnih alternativ večji protesti seveda mogoči. Protesti so normalen in legitimen del participacije. “Res pa je, da protesti problemov sami po sebi ne rešujejo, temveč nanje samo opozorijo. Težave slovenske družbe bodo nazadnje morali še vedno reševati politiki – po vsej verjetnosti večinoma kar isti, s katerimi smo imeli opravka že doslej, saj so zaloge razpoložljivih vendarle precej omejene,” še meni Makarovič.

Vir: Dnevnik