Uporništvo po Facebooku ali s klikom do revolucije

Kategorija: Blog | Datum objave: Monday, 14. 03. 2011 | Avtor: Barbara Kvas

Ali bi se, če Mark Zuckenberg pred leti ne bi sprogramiral Facebooka, vseeno začele revolucije v arabskih državah? »Mislim, da bi se. Vprašanje je le, s kakšnim orodjem,« je prepričan Boris Mance, asistent na Katedri za medijske in komunikacijske študije na FDV.

Medtem ko se val tako imenovanih Facebookovih in Twitterjevih protestov, za zdaj neuspešno, seli v države nekdanje Jugoslavije, so si vsi strokovnjaki edini: s spletnimi družabnimi omrežji ni mogoče zrušiti države. Pogoj za to, da so bili prvi Facebookovi upori uspešni, so razmere v arabskem svetu, torej dolgoletne diktature in socialna izključenost množic, je povedal Boris Mance.

»Gre za povsem legitimen odziv skupine državljanov na splošne ekonomske in družbene razmere, to je bil motor revolucije. Orodje, kot je Facebook, je v tem primeru zaradi svoje dostopnosti, odprtosti in priljubljenosti (v nasprotju s tradicionalnimi mediji) odigral le vlogo koordinatorja.«

Ljudje, ki imajo jasen namen delovati politično, Facebook uporabijo pri organizaciji, ker je najbolj hvaležno orodje, se strinja Domen Savič, sourednik portala E-demokracija.si. Facebook torej – povedano preprosto – uporabiš za to, da ti ni treba pisati e-pošt in plakatov. Pri oceni moči družabnih omrežij pa je treba biti zelo previden – zlasti ko gre za arabske države –, saj ima tam zelo malo ljudi dostop do spleta, je še opozoril Savič.

Spletni strokovnjak Vuk Čosić celo meni, da je »veliko pretiravanje poimenovati vse te revolucije po ameriških korporacijah«. »Bolj pomembno je, da se je Egipt zgodil Twitterju, kot pa, da se je Twitter zgodil Egiptu,« je povedal Čosić. Je pa pri Facebookovih uporih pomembno, da so to večinoma »leaderless« revolucije, torej brez vodij. Vajeni smo namreč, da se »v skupnostih zadeve vodijo piramidalno, da imaš vedno nekega šefa, in iz tega izpeljane kapilare, ki vodijo organizacijo«.

Protesti po slovensko

Savič je povedal, da tisti, ki veliko uporabljajo družabna omrežja, niso uporniki. So celo pasivnejši, imajo občutek, da so že s sodelovanjem v skupinah nekaj naredili. »Temu pravim ‘klik demokracija’. Ljudje mislijo, da bodo s tem, ko se včlanijo, na primer v skupino ‘Pahor naj odstopi’ ali ‘Janša naj gre v zapor’, nekaj naredili.« Zato javno ne izražajo svojega nezadovoljstva z drugimi sredstvi politične participacije, ki bi bila relevantna. V skupini »Davki so previsoki in vlada je zanič« je 2000 podpornikov, a ti ljudje ničesar ne naredijo. Ne pišejo peticij, ne zahtevajo referenduma, ne hodijo na volitve, je povedal Savič in dodal: »Slovenci imamo nekakšen DNK, zaradi katerega nas morajo razmere pripeljati na rob obupa, da kaj naredimo. Poleg tega imajo države Zahodnega Balkana zelo drugačno medijsko pokrajino. Pri nas je ločena na dva pola, levi in desni, tako vsak najde prostor v ‘svojem’ mediju. Zato se pri nas še dolgo ne bo zgodil Facebookov ali kakšen drugačen upor kot na Hrvaškem,« meni Savič.

Edina tema, pri kateri se je na spletu mobilizirala večja množica, je bila akcija Očistimo Slovenijo, pa opozarja Mance. Tako paradoksalno politiko večinoma uporablja Facebook za apolitična sporočila, državljani pa z njegovo pomočjo izvršujemo naloge politike, kar čisto okolje zagotovo je.

Upor generacij

Družabna omrežja uporabljajo predvsem mladi, kljub temu pa Facebookovi protesti niso generacijsko omejeni, saj splet uporabljajo tudi starejši, se strinjajo strokovnjaki. Mance je opozoril, da se z oznakami Facebookove in Twitterjeve revolucije zmanjšuje njihov pomen. Postavlja jih v parcialen, disidentski in manjšinski kontekst. »Pomembne so predvsem značilnosti uporabnikov Facebooka, ki pa so v resnici pripadniki mlajših generacij, odrinjenih na družbeni rob,« je povedal Mance.

Ali Facebookove revolucije lahko ogrozijo sistem oblasti, uveljavljena družbena razmerja? »Da, to smo videli že pri WikiLeaksu,« je povedal Čosić in dodal: »Internetni medij je še vedno v fazi, ko zmožnost napada na družbeni red še ni ukročena.«

Facebookova revolucija

Facebookova revolucija se je začela v Tuniziji in nadaljevala v Egiptu. V Jemnu se protesti dogajajo, čeprav Facebook in Twitter tam nimata nikakršne vloge, oba pa kljub omejitvam v računalniških omrežjih uporabljajo v Iranu, zlasti v Teheranu. Facebook in Twitter nista imela vpliva niti na proteste v Libiji. Facebookove demonstracije so se v Evropi začele v državah nekdanje Jugoslavije. Na Facebooku je prejšnje dni napovedala proteste pred vladno palačo Stranka dela BiH, a se ob dogovorjenem času na prizorišču ni prikazal nihče. Prav tako še niso bile posebno množične Facebookove demonstracije na Hrvaškem.

Vir: Delo