Za spletne napadalce do pet let zapora?
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 13. 06. 2011 | Avtor: Barbara Kvas
Pravosodni ministri EU, med njimi tudi slovenski minister Aleš Zalar, so v Luksemburgu dosegli dogovor o splošnem pristopu glede predloga direktive o kaznovanju storilcev kibernetskih napadov. Govorili so tudi o minimalni kazni.
Po besedah ministra Zalarja Slovenija tako kot nekatere druge države ohranja pridržek glede določitve minimalne kazni za kazniva dejanja. To vprašanje so izpostavili iz dveh razlogov. Prvi je, da bo morala Slovenija spremeniti kazenski zakonik, če bo minimalna zagrožena kazen dve leti. Drugi razlog pa je, da pri vsakem zakonodanjem predlogu, ki določa minimalne kazni, povzročimo nova nesorazmerja v kazenskih zakonodajah tako na nacionalnih kot tudi na evropski ravni, je pojasnil Zalar.
Kazniva dejanja, opisana v predlagani zakonodaji, so nezakonit dostop do informacijskih sistemov, vdor v te sisteme, kraja ali brisanjem podatkov ter prestrezanje nejavnih prenosov podatkov. Za manj hude kršitve, kot so dostop do informacij, bi lahko kriminalce obosodili na najmanj dveletno zaporno kazen, če pa bi t. i. hekerji dosegli večje število računalnikov in pomembne infrastrukture, kot so letališča ali jedrske elektrarne, potem bi bila zagrožena kazen najmanj pet let zapora.
Nekateri strokovnjaki za varnost pa opozarjajo, da je razpravljanje o kaznih za kriminalce, ki jih sploh ni mogoče ujeti, izguba časa. EU bi morala razmišljati raje o tem, kako se proti kibernetskim napadom bojevati, se pred njimi zaščititi ali jih preprečevati, piše spletni portal Euractiv.
»Imamo že dovolj zakonov, s katerimi lahko obsodimo kriminalce, nimamo pa dovolj policistov, ki bi jih ujeli, je za Euractiv še povedal Richard Clayton, profesor z Univerze v Cambridgu.
Naj spomnimo, da so bili v zadnjem mesecu tarča hekerskih napadov družbi Google, Sony in ameriška banka Citigroup.
Institucije EU bo varovala posebna skupina
Evropska komisija pa je prav danes vzpostavila predhodno skupino za posredovanje pri omrežnih incidentih, povezanih z institucijami EU. Po enoletnem pripravljalnem delu te predhodne skupine se bo naredilo oceno, ki bo osnova za oblikovanje pogojev za ustanovitev skupine s polnimi pooblastili, so danes sporočili iz Bruslja.
Vzpostavitev te skupine, ki so jo v Bruslju poimenovali Computer Emergency Response Team (CERT), predstavlja pomemben korak v zaščiti pred grožnjo kibernetskih napadov na institucije EU. Te grožnje so namreč vse bolj resne oziroma vse bolj številne, tako za posamične države kot za podjetja in tudi evropske institucije, ter lahko povzročijo veliko škode.
Predhodno skupino sestavljajo strokovnjaki s področja informacijsko tehnološke (IT) varnosti iz različnih institucij EU. Skupno jih je 10, od tega pet iz Evropske komisije. Ostali prihajajo iz Evropskega parlamenta, Sveta EU, Odbora regij, Ekonomsko socialnega odbora in Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (Enisa).
Skupina bo tesno sodelovala s skupinami za IT-varnost v sodelujočih evropskih institucijah, povezala pa se bo tudi s skupnostjo centrov CERT v državah članicah in drugod. Z njimi bo izmenjevala informacije glede groženj in načinov spopadanja z njimi.
Digitalna agenda hkrati poziva tudi vse države članice EU, da ustanovijo svoje lastne centre, da bi tako do leta 2012 vzpostavili vseevropsko mrežo nacionalnih in vladnih centrov CERT. V Sloveniji v okviru javnega zavoda Arnes deluje Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT.
Vir: Delo
