Praznovanje 20-letnice interneta: »Pustite nam internet, kakršen je bil«
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 3. 10. 2011 | Avtor: Barbara Kvas
Raziskovalci, ki so sodelovali pri vzpostavljanju interneta v Sloveniji, si niso predstavljali, kaj vse bo spremenil. Novembra bo minilo 20 let od vzpostavitve prve povezave po internetnem protokolu (IP) med Slovenijo in tujino. Vzpostavili so jo raziskovalci z Instituta Jožef Stefan (IJS), prek Ženeve, Amsterdama in Pariza pa so lahko komunicirali s svetom tudi prek takrat povsem novega svetovnega omrežja.
Na IJS so praznovanje 20-letnice pripravili že prejšnji teden, ko so med drugim priredili okroglo mizo z nekaterimi – ne pa tudi vsemi, saj je manjkal vsaj kakšen predstavnik Arnesa – od akterjev vzpostavljanja interneta v Sloveniji. Prva povezava v tujino – še po protokolu x.25 – je zaživela že 1. junija in je bila uporabna že kot alternativen komunikacijski kanal med osamosvojitveno vojno.
Uporabljali so ga predvsem zanesenjaki, manj pa uradna politika, je priznal takratni minister za informiranje in zdajšnji evropski poslanec Jelko Kacin. Po njegovih besedah se je internet rodil ravno pravi čas, da je bilo tudi z njegovo pomočjo mogoče v svetu lobirati za mednarodno priznanje Slovenije. Nasploh je bil v tistih začetnih letih, kot je poudarila Borka Jerman Blažič, namenjen izmenjavi informacij in povezovanju ljudi na različnih koncih sveta. Kasneje je sledilo obdobje storitev (e-poslovanje, e-bančništvo, e-uprava…), zdaj pa smo po njenem mnenju v obdobju povezovanja objektov, ki omogoča sodelovanje med različnimi napravami, sledenje naprav in ljudi in podobno.
Na začetku sta se za prevlado borila dva standarda – protokol x.25, ki ga je že uporabljala industrija, in internetni protokol. Nikolaj Simič, ki je bil tedaj vodja razvoja v Iskri telematiki, je povedal, da so x.25 videli kot model, ki bo prevladal, predvsem zato, ker so bila omrežja že postavljena. Vendar je nato prevladal protokol IP in ta se po besedah Jerman Blažičeve ni oziral na spodaj ležeče omrežje. »Ključno je bilo, da ni bilo nikakršne visoke avtoritete, vse so se akterji dogovorili v krogu delovnih skupin, kot standard pa so bile zadeve potrjene šele, ko so delovale v praksi.« Tudi zato se je lahko internet razvijal precej hitreje od protokolov, ki so nastajali na različnih standardizacijskih telesih.
Udeleženci okrogle mize so vsi po vrsti zatrjevali, da se takrat niso zavedali, kaj vse lahko spremeni internet. »Vedeli smo, kakšen vpliv utegne imeti na določene sektorje, denimo na povezovanje raziskovalcev, na humanistiko, da bo to poligon za razvoj novih tehnologij. Niti v sanjah pa si nismo predstavljali, da se bodo zgodili facebooki, Kitajske ali Egipti,« je povzel direktor Izuma Davor Šoštarič. Mitja Doma iz Ljudmile pa je povedal, da so si prizadevali že na začetku vključiti čim več srednjih šol, nevladnih organizacij in drugih uporabnikov.
Glede prihodnosti interneta je bil najostrejši Davor Šoštarič, ki se je razhudil, da omrežje samo nima težav, temveč imajo težave glavni igralci. »Ti, ki so bili do včeraj glavni na področju telekomunikacij, so popolnoma izpustili internetni bum, zdaj pa na vse načine iščejo načine, kako rešiti situacijo in dobiti izgubljeno bitko; bodisi prek državnih regulatorjev bodisi prek industrije. Pustite nam internet takšen, kot je bil!« Tudi Nikolaj Simič se je zavzel za čim manj regulacije na internetu, saj bi ga ta po njegovem mnenju začela zgolj zavirati.
Vir: Delo
