Slovenija: Na spletu nastajajo vse večje zbirke osebnih podatkov
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 24. 10. 2011 | Avtor: Barbara Kvas
Se je treba bolj bati državnega ali korporativnega nadzora, je bilo eno glavnih vprašanj, na katerega so poskušali odgovoriti govorci na prvi konferenci o elektronski demokraciji e-dem, ki je potekala v ljubljanskem Tehnološkem parku. Veliki nadnacionalni ponudniki spletnih storitev danes namreč vedo o nas več, kot kdorkoli drug.
Danes nas mora bolj skrbeti nadzor, ki ga nad nami izvajajo zasebna podjetja, ne tisti, ki ga prek direktiv o hrambi podatkov in podobnih ukrepov opravlja država, je opozoril Matej Kovačič iz Komisije za preprečevanje korupcije. »Podjetja imajo veliko več znanja, kot državni organi, poleg tega zbirajo tudi precej več podatkov.« S tem se je strinjal tudi Andrej Tomšič iz urada informacijskega pooblaščenca, ki je ocenil, da nihče ne ve toliko o nas, kot velike korporacije. »Polje zasebnosti se vse bolj oži. Podjetja morajo izvedeti čim več naših osebnih podatkov, da nam lahko prodajo še več.
Velika razlika med nadzorom, ki ga izvaja država in tovrstnim korporacijskim zbiranjem podatkov pa je v tem, da internetnim ponudnikom večinoma sami posredujemo podatke. Upravljavci družabnih omrežij, storitev elektronske pošte ali trgovci nas sicer spodbujajo k dajanju velikega števila informacij, vendar nas v to ne silijo. Težava pa je v tem, da so pogoji uporabe teh storitev večinoma napisani v slogu »vzemi ali pusti«, je poudaril Andrej Tomšič. »Pogoje obdelovanja podatkov bi morali ločiti od splošnih pogojev uporabe storitve. In morali bi napisati zgolj katere podatke bodo zbirali, kaj bodo z njimi počeli, komu jih bodo posredovali in koliko časa jih bodo hranili,« je povzel predstavnik informacijskega pooblaščenca.
Kaj lahko storimo uporabniki? Na konferenci smo med drugim lahko slišali primerjavo, da smo uporabniki v spletu pripravljeni sprejeti marsikaj, tudi to, da nam Google bere e-pošto in na osnovi njene vsebine servira oglase, medtem ko bi takoj skočili v zrak, če bi to počel naš poštar. Po mnenju Gorazda Božiča iz Arnesa je rešitev lahko v regulaciji, vendar kot je opozoril Delov novinar Lenart J. Kučić, je regulacija lahko hitro ali pokroviteljska ali pa neživljenjska. Zato po Božičevih besedah potrebujemo mehanizme in načine vplivanja na Google in podobna ameriška podjetja. Vplivati bi bilo namreč treba na to, pod kakšnimi pogoji lahko tovrstne korporacije poslujejo in kako lahko one vplivajo na svetovno omrežje.
Vir: Delo
