Se obeta še večji državni nadzor spletnih komunikacij?

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 14. 11. 2011 | Avtor: Barbara Kvas

Ponudnik interneta bi po novem predlogu moral hraniti uporabnikove IP-naslove in dostope še eno leto po prekinitvi naročniškega razmerja. Brez menjave ponudnika to pomeni tudi celo življenje. 

Kaj počnete na medmrežju? Kaj iščete, kdaj ste prisotni, kaj vas zanima? Težnja (pa tudi potreba) po nadzoru spletnih uporabnikov ni novost. Je pa z osnutkom predloga novele zakona o elektronskih komunikacijah, ki je trenutno še na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, v pripravi še en korak k lažjemu sledenju državljanom. Ministrstvo po odstopu Gregorja Golobiča (Zares) vodi SD-jev Igor Lukšič.

Po 149. členu osnutka je ponudnik medmrežnih storitev dolžan do enega leta po prekinitvi pogodbe hraniti podatke o vseh uporabnikovih dostopih do medmrežja. Baza podatkov bo nova in ločena od drugih baz. Kot poroča portal Slo-Tech, to v praksi prinaša trajno hrambo teh podatkov. Če uporabnik ne bo nikoli menjal ponudnika, kar dosmrtno.

Po veljavni ureditvi se tovrstne podatke hrani do največ osmih mesecev od njihovega nastanka. Podatki bi med drugim vključevali uporabnikovo IP-številko (identifikacijska številka, ki jo ponudnik dodeli posameznemu računalniku, ko se ta priklopi na medmrežje) ter čas dostopa.

Zainteresirana javnost ima možnost podati pripombe in predloge na zakonski osnutek najkasneje do 28. novembra letos.

Vir: RTV Slovenije