Slovenija: Prednosti in pasti predvolilne tekme na internetu

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 14. 11. 2011 | Avtor: Barbara Kvas

Vse politične stranke, ki resno merijo na uvrstitev v državni zbor, v letošnji predvolilni kampanji bolj kot doslej uporabljajo spletno komunikacijo. Seveda pa je svetovni splet zelo hvaležno orodje tudi za sprožanje in širjenje dezinformacij. Konkretno so nizke udarce še pred uradnim začetkom letošnje predvolilne kampanje občutili že vsi trije favoriti za zmago.

Če boste na primer po spletu iskali stranko Zorana Jankovića, vam bo najbolj uporabljan spletni iskalnik na svetu Google pod geslom »Pozitivna Slovenija« kot prvi zadetek ponudil tako imenovani »hate page « (sovražna stran – op. a.). Stran ima zelo podoben naslov kot uradna spletna stran Pozitivne Slovenije, le da ljubljanskega župana prikazuje v negativni luči.

Zgodil se je tudi že prvi incident. Na spletni strani Politikis.si , ki jo ureja Dejan Kaloh in ki je po svojih vsebinah naklonjen opozicijski SDS, je bil objavljen videoposnetek, ki Janeza Janšo postavlja v kontekst nacistične Nemčije. Na posnetku se na začetku pojavi tudi svetovalec SD za strateško komuniciranje Denis Sarkić, ta pa je proti spletnemu portalu, ki mu je avtorstvo pripisal, takoj vložil kazenske ovadbe.

Promocija in (ali) napad

Svoj »sovražni« spot je takoj po objavi kandidature dobil tudi Gregor Virant. »Zaradi anonimnosti vira, hitrosti medija in nezaupanja v politične voditelje se govorice in laži po spletu širijo veliko hitreje kot sicer. Pri tem veliko vlogo igrajo tudi mediji, ki nekritično povzemajo in objavljajo govorice in jim tako dajejo dodatno težo. Ti bi morali pri spletni komunikaciji več pozornosti posvečati razčiščevanju in kontekstualiziranju (dez)informacij, ki krožijo po spletu, ne pa da jim služijo kot megafon,« pojasnjuje smisel in vzroke za tovrstno sporno obliko spletne »črne« kampanje sourednik portala E-demokracija.si Domen Savič.

Seveda pa politika, ki letos odkriva tudi čare spletnih socialnih omrežij (Facebook, Twitter), videoknjižnic (Youtube) in brezplačnih enciklopedij (Wikipedia), tudi zaradi pomanjkanja denarja poskuša uporabiti splet zlasti za promocijo. Tako lahko po internetu v skoraj vsakem trenutku v živo spremljamo predstavitve posameznih programov, nastope poslanskih oziroma mandatarskih kandidatov in spremljamo njihove besedne dvoboje, včasih tudi mnogoboje. Stranke, liste in gibanja pozivajo volivce tudi k dopolnjevanju programskih izhodišč, vabijo na posamezna zborovanja in državljanom omogočajo neposredno postavljanje vprašanj političnim veljakom.

»Vzroki za to so različni, zagotovo je tukaj navdušenje nad ‘novo’ tehnologijo, nizka finančna obremenitev in hitrost komunikacije. Kljub temu pa se mi zdi, da kljub uporabi spletnih komunikacijskih sredstev splet kot orodje v kampanjah ne predstavlja pomembnega dela, temveč je tu bolj kot nujno zlo,« opozarja Domen Savič.

Enosmerna komunikacija

Po dosedanji spletni komunikaciji strank in političnih veljakov Savič ne pričakuje, da bi letošnje kampanje lahko ponudile vsebinske presežke. Namesto tega pričakuje »ojačevanje« sporočil, ki jih je politika že plasirala po drugih komunikacijskih kanalih. »Če klasično kampanjo na terenu primerjamo s spletom, opažamo določene podobnosti. Poleg zelo enosmernega komuniciranja in ustvarjanja tako imenovane »lažne bližine« – srečanja, rokovanja, spletne klepetalnice in podobno – se okrog političnih voditeljev zbirajo že prepričani posamezniki. Medtem ko za neodločene uporabnike spletna kampanja, tako kot klasični kampanjski prijemi, ne pomeni kakovostnega vira informacij,« pojasnjuje Savič. Svetovni splet je zelo hvaležno orodje tudi za sprožanje in širjenje dezinformacij.

Vir: Delo