Odprtje širokopasovnih omrežij: ne mečimo denarja v kanalizacijo
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 28. 11. 2011 | Avtor: Barbara Kvas
“S konkurenco se tepemo tam, kjer ni smiselno. V urbanih okoljih, s polaganjem kablov. In potem zmanjka denarja za vlaganja drugod,” je na okrogli mizi o razvoju širokopasovne infrastrukture zatrdil Zoran Vehovar, član uprave Telekoma Slovenije.
Udeleženci so se strinjali, da bi bilo treba preprečiti nadaljnjo gradnjo vzporednih omrežij, operaterji pa naj med seboj tekmujejo le s ponujanjem storitev.
Prav oblikovanje nove strategije bo po besedah Marjana Turka, generalnega direktorja direktorata za informacijsko družbo, ena glavnih nalog v letu 2012. “Vlaka še nismo zamudili. Toda, če pogledamo strategije drugih držav, na primer Romunije in Bolgarije, se bojim, da bi ga lahko,” je ob tem dejal Janez Bešter z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
Da bi se morali podvizati, je prepričan tudi Franc Dolenc, novopečeni direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Kot je ponazoril, so si Korejci zadali cilj, da bi že do leta 2015 otrokom namesto šolskih knjig, ki bi jih nosili v nahrbtniku, dali naprave, ki bi jim omogočale dostop do vseh znanj.
“Praksa je pokazala, da obstaja velik razkorak med cilji in dejanskimi dosežki. Strategija bi morala biti naravnana tako, da bi bila izvedljiva,” je opozoril Dušan Caf, predsednik sveta za elektronske komunikacije. “Cilj, da do leta 2013 zagotovimo dostop do interneta celotnemu prebivalstvu, brez mobilnih tehnologij ne bo dosežen,” je dejal Turk in dodal, da so operaterji pripravljeni sovlagati v nova mobilna omrežja (LTE). Vse bolj pa kaže tudi, da bo pri gradnji fiksnih omrežij treba uporabiti hibridni dostop. “Tako bi lahko s postopnim skrajševanjem bakrenega omrežja nekoč prišli na stoodstotno pokritost z optiko,” je pojasnil Vehovar.
Caf je opozoril tudi na eno glavnih ovir pri souporabi omrežij – zaprtost kanalizacije oziroma visoko ceno njene uporabe. “Tudi boj med Telekomom in T2 je posledica tega. Naloga regulatorja je, da najde skupni interes in zniža cene,” je dejal. “Namesto da mečemo denar v kanalizacijo, ga raje dajmo v širitev kroga uporabnikov,” mu je pritrdil Vladimir Makuc iz Amisa.
Tomislav Kalan, tehnični direktor Pro Plusa, je bil medtem kritičen do načina, kako operaterji, predvsem Telekom, distribuirajo njihove vsebine. “Če je hitrost slabša, se temu primerno prilagodita zvok in slika. Ljudje bodo sčasoma zahtevali vse bolj kakovostno povezavo in operaterji so tisti, ki morajo to širino tudi zagotoviti,” je pojasnil.
Bešter je opozoril še na velike multiplikativne učinke s tem povezanih dejavnosti. Dvig širokopasovne razširjenosti za deset odstotkov namreč pomeni dodatno gospodarsko rast v višini odstotka, če bi podvojili širokopasovno hitrost, pa bi BPD zrasel za 0,3 odstotka.
Vir: Dnevnik
