Tudi pri nas protest proti sporazumu Acta, na ministrstvu zavračajo kritike

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 30. 01. 2012 | Avtor: Barbara Kvas

Prejšnji teden so se slovenski uporabniki spleta ukvarjali z ratifikacijo sporazuma ACTA, ki ga je na Japonskem podpisala tudi Slovenija. Uporabniki so s pisanjem elektronskih sporočil pozvali slovenske evropske poslance, naj premislijo o podpori sporazumu, ko bo ta na vrsti za sprejetje v Evropskem parlamentu. Ministrstvo zavrača kritike

Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo, v katerega pristojnosti je tudi področje, ki ga zadeva mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta), pravijo, da ta sporazum ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro.

Ob tem dodajajo, da pa je bil tako imenovani postopek treh opominov, ki ga poznajo nekatere evropske zakonodaje, recimo francoska, in dejansko omogoča ukinitev dostopa do interneta, zavrnjen. “Temu predlogu je odločno nasprotoval tudi Evropski parlament,” so povedali.

Na vprašanje, zakaj se je Slovenija odločila pridružiti temu sporazumu, so na ministrstvu pojasnili, da je vzrokov za nastanek Acte več. Med drugim tudi povečanje stopnje piratstva in novih oblik kršitev ter ocena, da na mednarodni ravni obstoječi akti za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne ustrezajo več tehnološkemu razvoju in z njimi povezanim novim oblikam kršitev.

V procesu odločitve, da se Slovenija pridruži sporazumu, so sicer po njihovih navedbah sodelovala vsa pristojna ministrstva – poleg ministrstva za gospodarstvo še ministrstvi za finance in za pravosodje – ter Urad RS za intelektualno lastnino, vlada in pristojna odbora državnega zbora.

Pred podpisom sporazuma so vladno gradivo o podpisu sporazuma objavili na spletu, ravno tako kot tudi sporočilo za medije po obravnavi na seji vlade septembra lani. “Nedvomno bomo pred ratifikacijo sporazuma z različnimi komunikacijskimi aktivnostmi o sporazumu in njegovih učinkih tudi nadalje obveščali javnosti,” dodajajo.

Na vprašanje, kaj bo uvedba sporazuma v praksi pomenila z vidika državnih organov, podjetij in navadnih uporabnikov, pa odgovarjajo, da Acta ne omejuje uporabe pretoka nepiratskih informacij in gradiv, pač pa nudi večjo zaščito imetnikom pravic. Z vidika državnih organov pa da bo sporazum spodbujal sodelovanje med organi, pristojnimi za uveljavljanje pravic. Države članice se bodo medsebojno obveščale o statistični podatkih in zakonodajnih ukrepih.

Jezna zaradi tajnega podpisa

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ne podpira Acte in je hkrati jezna na Slovenijo oziroma državo, ker ga je podpisala v tajnosti. “Tako se to ne dela, vsaka demokracija mora dati možnost, da tudi civilna družba pove svoje mnenje,” je zapisala.

Omenjeni trgovinski sporazum so v Tokiu v četrtek podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije. Med podpisnicami sporazuma, katerega namen je zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva, je tudi Slovenija, ni pa med njimi denimo Nemčije. Po podpisu morajo Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.

Na Poljskem je podpora sporazumu sprožila množične proteste. V sredo zvečer je na ulicah Krakowa in Wroclawa proti sporazumu protestiralo okoli 20.000 ljudi. V mestu Kielce so se protesti sprevrgli v izgrede, pri čemer je bilo aretiranih 24 ljudi.

Zaradi poljske podpore so bile tarča hekerskih napadov spletne strani poljske vlade, tudi premiera Donalda Tuska. Ta je sicer zatrdil, da vlada ne bo popustila “izsiljevanju”. Kritiki sporazuma menijo, da bo ta povzročil nadzor in cenzuro uporabnikov interneta.

Po besedah pooblaščenke je sicer najbrž iluzorno pričakovati, da bo lahko splet še dolgo ostal bolj ali manj nereguliran – s tem ko se v informacijski družbi čedalje večji del našega delovanja odvija na in s pomočjo spleta, se kaže tudi potreba po pravni ureditvi nekaterih področij, ki so že urejana v realnem svetu.
Izziv je, kako regulirati splet

“Težko bo na daljši rok dopustiti, da bi splet ostal področje, ki ga ni moč nadzorovati in kjer je vse dopustno in mogoče. Bistven izziv pa bo vsekakor, kako regulirati splet, ne da bi pri tem poteptali temeljne človekove pravice, med katere sodi tudi pravica do komunikacijske in informacijske zasebnosti,” pojasnjuje Pirc Musarjeva.

Po njenih besedah pa prav gotovo obstajajo rešitve, ki predstavljajo minimalne ali celo ničelne posege v zasebnost, vprašanje pa je, kako močni bodo različni politični in lobistični interesi.

Med take rešitve teoretično sodijo različni pavšali, npr. pribitek, ki ga na mesečno naročnino dostopa plača uporabnik interneta in ki ga prejmejo lastniki pravic z naslova intelektualne lastnine. Znani pa so tudi zelo uspešni drugačni poslovni modeli plačevanja za avtorske vsebine na spletu, ki ne terjajo cenzure, nadzora in blokad spleta.

Podobne rešitve so v primerjavi s t.i. “three-strikes” zakonodajami neprimerno bolj prijazne do temeljne človekove pravice do zasebnosti, meni Pirc Musarjeva in dodaja, da pa bo v veliki meri rezultat odvisen od političnih in lobističnih moči, pri čemer ne gre zanemariti možnost burnega odziva javnosti, kot smo mu bili priča tudi v primeru ameriške Sope.

“Opozarjam torej na to, da se pri regulaciji svetovnega spleta ne smemo zaleteti in da moramo iskati rešitve, ki so zasebnosti in svobodi interneta bolj prijazne,” nadaljuje Pirc Musarjeva in dodaja, da bodo tudi pri informacijskem pooblaščencu najbrž imeli zaradi tega mednarodnega sporazuma več dela. Hkrati upa na razsodnost parlamenta EU.

V Sloveniji še ni močnih pritiskov?

Pirc Musarjeva sicer še pojasnjuje, da pri nas še ni zaznati tako močnih pritiskov glede avtorskih pravic, da bi ta tematika predstavljala kakšen velik problem, vendar pa po njenih navedbah ne gre zanemariti, da imamo v Sloveniji že prisotne sporne zahteve do ponudnikov dostopa do interneta.

Sporne določbe zakona o igrah na srečo (107.a člen) namreč nalagajo možnost blokade spletnih strani in s tem nalagajo odgovornost ponudnikom dostopa do interneta in ne izvajalcem ali uporabnikom spletnih iger na srečo. Na celo ustavno spornost omenjene določbe opozarja tudi ministrstvo za pravosodje v svojem mnenju, dodaja informacijska pooblaščenka.

“Še več, urad za nadzor prirejanja iger na srečo je v zahtevi, o kateri je odločalo sodišče, dosegel, da se vse, ki klikajo na spletne strani internetnih stavnic, preusmeri na spletno stran urada,” pravi Pirc Musarjeva.

Proti uradu bodo uvedli inšpekcijski postopek, ker menijo, da urad nima pravice in pravne podlage za pridobivanje IP-številk uporabnikov internetnih stavnic. Na uradu se namreč po navedbah pooblaščenke niso zadovoljili samo z blokado nelegalnih internetnih stavnic, temveč so na svoje spletišče preusmerili podatke o prometu na blokirani spletni strani.

Ob tem poudarja, da slovenska ustava strogo varuje pravico do komunikacijske zasebnosti, in sicer je poseg v svobodo komuniciranja dopusten, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) da je poseg določen v zakonu, 2) da poseg s svojo odločbo dovoli sodišče, 3) da je določno omejen čas izvajanja posega in 4) da je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.

Fajonova: O odločitvi EP ne morem špekulirati

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon je v odzivu na podpis sporazuma Acta s strani več držav članic unije zapisala, da o odločitvi parlamenta ne more špekulirati. Vendar pa spominja, da je EP prav zaradi premajhne zaščite evropskih državljanov nedavno že zavrnil t. i. sporazum Swift o prenosu bančnih podatkov. Fajonova kot evropska poslanka poudarja, da poslanci Evropskega parlamenta niso bili podpisniki tega sporazuma, saj Evropski parlament o končnem besedilu sporazuma še ni razpravljal. “V tem trenutku še ni znano, kdaj bo, se bomo pa vsekakor že pred samim glasovanjem znašli pred zelo vročo razpravo,” je sporočila.

Za začetek pričakujejo razpravo v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), odgovornem za varovanje pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih pravic na ozemlju unije. V odboru se bodo po navedbah Fajonove oprli na nedavno pripravljeno mnenje parlamentarne službe o pravnih temeljih in skladnosti sporazuma z evropskim pravnim redom, ki je bilo narejeno na pobudo odbora za mednarodno trgovino (INTA), ter seveda na pomisleke in opozorila, ki jih v zadnjih mesecih in dneh na poslance naslavljajo številni državljani.

Pri tem gre po njenih besedah predvsem za strah pred spletno cenzuro, nadzorom in zmanjšano svobodo govora, ki bi lahko predstavljali kršenje demokratičnih vrednoti in temeljnih svoboščin, ter vprašanja, komu resnično služijo avtorske pravice in zakaj so pogajanja potekala tako netransparentno. Fajonova še dodaja, da je bila marca 2010 med podpisniki pisne izjave o sporazumu Acta, ki jo je podpisalo več kot 400 njenih poslanskih kolegov in s katero so opozorili na pomanjkljivosti oz. neustrezne rešitve, ki jih sporazum prinaša prav na področju zaščite varovanja zasebnosti in cenzure.

Zagovarja ga tudi Jordan Cizljeva

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj je v odzivu na vročo razpravo glede podpisa Acte sporočila, da zagovarja takšen sporazum, ki bo v skladu s pravnim redom Evropske unije. “To pomeni spoštovanje temeljnih pravic in varovanja podatkov, ljudje ne smejo biti odrezani od rabe interneta,” je pojasnila in dodala, da bo razprava v Evropskem parlamentu v naslednjih mesecih pokazala, ali sporazum Acta ustreza tem pogojem. V skladu s tem se bo tudi odločila o svojem glasovanju.

Tudi Jordan Cizljeva je podobno kot drugi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu danes prejela številna elektronska sporočila zaskrbljenih državljank in državljanov. Gre za posledico akcije pošiljanja sporočil poslancem, ki jo je sprožila ekipa portala E-demokracija.si. Kot pravi Jordan Cizljeva, se državljani bojijo predvsem tega, da bo z uveljavitvijo sporazuma kršena njihova svoboda ter da bo vzpostavljen nadzor, ki bo globoko posegal v njihovo zasebnost. “Vsa omenjena vprašanja so izredno pomembna za prihodnost EU, ki jo vidim kot območje svobode, varnosti in ustvarjalnosti. Za to je potrebno ustrezno ravnotežje med pravicami in dolžnostmi,” je še zapisala poslanka.

Ratifikacija brez javnega dialoga

Ekipa spletnega portala E-demokracija.si obsoja to, da je Slovenija brez javnega dialoga ratificirala sporazum Acta, in je zato že organizirala akcijo pisanja sporočil slovenskim evropskim poslancem. Te v sporočilih prosijo, naj še enkrat premislijo svoje stališče in glasujejo proti sprejetju sporazuma, dokler se ne razčistijo sporne določbe.

“Ekipa E-demokracija.si obsoja potezo slovenskega ministrstva za gospodarstvo, ki je brez širše javne razprave in v popolni odsotnosti kakršnegakoli javnega dialoga o trgovinskem sporazumu Acta ratificirala ta sporazum,” je v zvezi z Acto povedal sourednik portala Domen Savič.

Ob tem upajo, da bodo “evropski poslanci sprevideli sporno naravo sporazuma, ki se podpisuje v popolni tajnosti, ki se sprejema brez ocen vpliva na deležnike in ki zaobhaja demokratične multilateralne forume, in sporazum zavrnili”.

K temu želijo prispevati tudi z omenjeno akcijo pisanja slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, poleg tega pa bodo 7. februarja v Kiberpipi v Ljubljani organizirali okroglo mizo, kjer bodo soočili mnenja predstavnikov gospodarskega ministrstva, ki je odgovorno za podpis sporazuma, informacijskega pooblaščenca, inštituta za intelektualno lastnino in drugih.

Ekipa portala E-demokracija.si je poleg tega v sodelovanju s hrvaško pobudo #internetzasve prevedla in objavila brošuro, kjer si lahko javnost prebere še več podrobnosti.

Odstranjevanje nevšečnih vsebin

Pomislekov zoper Acto je po navedbah Saviča več. Sporna so denimo določila, ki ponudnikom dostopa do interneta nalagajo nadzor, upravljanje in reguliranje spletnih vsebin. To lahko pomeni, da bo ponudnik dostopa nadziral svoje omrežje in odstranjeval tiste vsebine, ki mu ne bodo všeč, opozarja Savič.

Acta po njegovih besedah tudi kriminalizira rabo avtorskih del, kjer avtorji oziroma lastniki avtorske pravice niso znani, kar lahko pomeni, da bo zaviral razvoj in obujanje kulturne dediščine. Poleg tega bo sporazum, tako Savič, imel tudi negativen vpliv na razvoj spletnega podjetništva, saj razvoj programske opreme in ostale inovacije pogosto potekajo v sivih conah ekonomije, Acta pa za sive cone predvideva denarne kazni.

Uveljavitev Acte bi tako pomenila reguliranje spletnih vsebin s strani organizacij, ki jih zanima samo dobiček, filtriranje spletnega prometa, ki bo lahko povzročilo vdore v zasebnost uporabnikov, in propad samostojnih podjetnikov in manjših podjetij, ki se ukvarjajo s spletnimi storitvami. Pomeni pa lahko izkoriščanje posameznih držav za uvedbo novih predpisov in zakonov, s katerimi bodo skušali omejevati uporabo spletnih tehnologij, še navaja Savič.

Piratska stranka o Acti: Gre za kršenje z ustavo zagotovljene pravice do zasebnosti

Piratska stranka Slovenije v zvezi z mednarodnim sporazumom za boj proti ponarejanju (Acta), do katerega ima že dolgo časa odklonilno stališče, pojasnjuje, da ta državljanom krši z ustavo zagotovljene pravice do zasebnosti, vpeljuje popoln nadzor, uvaja cenzuro ter ukinja svobodo komunikacij in svobodo govora.

Pri tem izpostavljajo, da se je potrebni boriti za odstranitev vseh spornih določil, ki uveljavljajo poseganje v zasebnost državljanov, tako v fizičnem svetu kakor tudi na internetu. “Pravica do zasebnosti mora preprosto ostati nedotakljiva. Svetovni splet mora ostati svoboden in nevtralen,” pravijo.

“Sama problematika piratiziranja je le izgovor za velike pritiske korporativnih organizacij, da lahko globalno, v katerikoli državi, vplivajo na ekonomski in politični prostor,” so za STA pojasnili v tej stranki.

Četrtkov podpis Acte na Japonskem s strani večine držav članic EU in Slovenije je po njihovem mnenju le “šov”, ki je prišel le nekaj dni po zavrnitvi sprejema podobnega zakona v ZDA (Sopa), “kar kaže na zelo veliko stopnjo nervoze pri velikih lobijih”.

Po navedbah stranke se v ozadju v bistvu bije boj za prevlado nad trgom. Z Acto da bodo države v razvoju imele mnogo težji dostop do generičnih zdravil in internetne infrastrukture.

Acta, še dodajajo, prinaša tudi precej bolj radikalno patentiranje prehrambenih izdelkov, predvsem semen, kar ogroža lokalne pridelovalce hrane, prehrambeno neodvisnost in samooskrbo, ki je problematična že v Sloveniji, kaj šele za svet v razvoju.

“In vse to zaradi želje določenih korporacij po vzpostavljanju in ohranjanju monopola. Trend privatizacije tradicionalnih znanj, manjša dostopnost do novih znanstvenih spoznanj in sankcioniranje piratstva – kot edini mogoč okvir za distribucijo digitalne kulture v revnih državah, so največji generatorji globalne neenakosti,” poudarjajo.

Ob tem si želijo, da bi predstavniki naše države, predvsem ministrstvo za gospodarstvo, imeli jasno izoblikovano stališče, ostali načelni in zavrnili podpis tako škodljivega sporazuma, ki omejuje razvoj in inovacije, ki jih tako nujno potrebujemo.

Slovenija namreč že ima svojo zakonodajo, ki ureja tako kazenskopravne kot tudi civilnopravne vidike piratizacije. Prav tako je bilo ocenjeno s strani veleposlaništva ZDA, da stopnja piratizacije sploh ni tako velik problem. “Lobiji pa nam preko medijev sporočajo, da je le-te tako veliko, da se moramo odpovedati celo našim ustavnim pravicam,” nadaljujejo.

Dodajajo še, da se mnogo držav jasno zaveda pasti tega sporazuma in so se temu tudi zoperstavile, med njimi na primer Nemčija, ter da je zaradi netransparentnosti samega sprejemanja sporazuma odstopil tudi sam poročevalec Evropskega parlamenta za Acto Kader Arif.

V Piratski stranki Slovenije si zato prizadevajo, da bi informirali ljudi in jih seznanili s čim več dejstvi glede problematike Acta in avtorske zaščite, saj da gre namreč za kompleksna vprašanja. Obenem se pridružujejo vsem pobudam in akcijam, ki se in se bodo še dogajale v znak protesta.

Predlagajo odprto razpravo, v kateri bodo strokovnjaki, zainteresirana javnost in tudi predstavniki ozkih interesnih skupin, ki delujejo v korist nekaterih korporacij, soočili svoja stališča in našli času ter tehnologiji ustrezne rešitve upoštevajoč vse mednarodnopravne standarde, evropske in nacionalne predpise, ter v njih opredeljene človekove pravice.

Kaj je ACTA?

Acta je mednarodni trgovinski sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov kot tudi drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine.

Sporazum je podoben ameriškemu zakonu proti spletnem piratstvu (Stop Online Piracy Act – Sopa), o katerem v ZDA teče vroča razprava. Proti zakonu je z zatemnitvijo svoje spletne strani nedavno protestirala spletna enciklopedija Wikipedia.

Vir: Dnevnik