EU Kids Online: Starši naj se aktivno vključujejo v spletne aktivnosti otrok
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 13. 02. 2012 | Avtor: Barbara Kvas
V primerjavi z omejevanjem uporabe spleta otrokom lahko pozitivno vključevanje staršev namreč zmanjša tveganje negativnih posledic, ne da bi s tem preprečili koristi uporabe spleta, kaže raziskava, ki je bila objavljena v okviru projekta EU Kids Online. To je eden izmed zaključkov raziskave, ki je proučevala strategije, ki jih starši uporabljajo, ko želijo svoje otroke podpreti pri uporabi spleta.
Kot pojasnjujejo avtorji raziskave, aktivna starševska mediacija pri uporabi – na primer skupne spletne aktivnosti ali spodbujanje otroka k samostojnem učenju, pri čemer mu je starš pri tem na voljo za morebitno pomoč – pri vseh starostih zmanjšuje verjetnost otrokove izpostavljenosti spletnim tveganjem. Rezultati tudi kažejo, da to hkrati pri otrocih od devet do 12 let zmanjšuje dejanske izkušnje z negativnimi posledicami – na primer, da otroka nekaj na spletu zmoti ali razburi -, ne da bi pri tem kakorkoli omejevala priložnosti, ki jim jih splet nudi.
V primerjavi z aktivno mediacijo se omejevalno starševsko posredovanje, kot je na primer onemogočanje dostopa do določene spletne strani ali prepoved objavljanja fotografij, na prvi videz zdi bolj učinkovita metoda pri zmanjševanju verjetnosti, da otroka katerekoli starosti na spletu nekaj zmoti ali razburi. Toda ker uporaba te strategije omejuje otrokovo uporabo spleta zelo na splošno, s tem zmanjšuje tudi spletne priložnosti, kot so učenje, komunikacija, participacija in zabava, je zapisano v raziskavi.
“Starši lahko zmanjšajo spletna tveganja, ne da bi s tem zmanjšali priložnosti tako, da se pogovarjajo s svojimi otroki o internetu in kaj ti tam počnejo, jih spodbujajo k samostojnemu raziskovanju, a so vseeno v bližini za primer, da bi jih otroci potrebovali,” pravi profesorica Sonia Livingstone, ki vodi projekt EU Kids Online. Rezultati po njenih besedah v splošnem kažejo pozitivno sliko, v kateri otroci pozdravljajo zanimanje in aktivnosti svojih staršev, starši pa izražajo zaupanje v zmožnosti svojih otrok. Vendar pa obstajajo starši, ki ne naredijo veliko, tudi za mlajše otroke ne, in so otroci, ki si želijo, da bi starši pokazali več zanimanja. Prednostna naloga politik bi zdaj morala biti doseči te starše z osveščanjem in zagotavljanjem potrebnih virov, meni Livingstonova.
Med anketiranimi starši v 25 evropskih državah jih je 89 odstotkov dejalo, da svojim otrokom postavljajo pravila o tem, ali lahko na spletu objavljajo svoje osebne podatke, 59 odstotkov se jih v času otrokove uporabe spleta zadržuje v bližini in 89 odstotkov se s svojimi otroki pogovarja o spletu. Zgolj 15 odstotkov staršev pravi, da so spremenili svoj pristop k varnosti na spletu zaradi nečesa, kar je njihovega otroka razburilo na spletu, četrtina pa jih pravi, da je dokaj (23 odstotkov) ali zelo verjetno (pet odstotkov), da se bo njihov otrok v naslednjih šestih mesecih na spletu srečal s težavami. V nasprotju s prepričanjem, da starši vedo zelo malo o tem, kaj njihovi otroci počnejo na internetu, dve tretjini otrok pravi, da njihovi starši vejo veliko (32 odstotkov) ali dokaj veliko (36 odstotkov) o tem, kaj počnejo na internetu.
Cilj projekta EU Kids Online, ki ga vodijo na London School of Economics and Political Science in je financiran s strani Evropske komisije, je izboljšati znanje o izkušnjah in praksah otrok in staršev, povezanih s tvegano in varno uporabo interneta, in s tem informirati in posledično izboljšati aktivnosti promocije otrokom varnejšega spletnega okolja. Tokratna anketna raziskava je bila izvedena v živo, na domu 25.000 uporabnikov interneta v starosti od devet do 16 let in njihovih staršev v 25 državah. V raziskavo je bila vključena tudi Slovenija.
Vir: SiOL
