Slovenija: Plaz kritik proti Acti, ratifikacija bo zamrznjena
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 20. 02. 2012 | Avtor: Barbara KvasProtesti civilne družbe, nedavni napadi gibanja Anonymousa na spletne strani vlade in političnih strank ter plaz strokovnih kritik, ki je v državnem zboru zasul mednarodni sporazumu Acta, so, kot kaže, vsaj za zdaj zapečatili usodo spornega dokumenta.
»Pri tem sporazumu gre za vrsto nesporazumov. Kot ministra za gospodarstvo me zanimajo problemi, ki naj bi jih ta sporazum reševal, a tu trčita gospodarstvo in človekove pravice, med katerima je treba najti primerno ravnovesje,« je na današnji prvi javni razpravi o tej temi v državnem zboru (DZ) povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.
Ratifikacijo sporazuma Acta, ki ga je podpisala še prejšnja vlada, je nova neformalno že zamrznila, formalno pa jo bo v čim krajšem roku, je napovedal Žerjav. Pri tem bo vlada vztrajala, dokler omenjeno ravnovesje ne bo vzpostavljeno.
Nasprotniki niso bili tiho
Še preden so nacionalni in evropski poslanci ter spletni strategi in ostali strokovnjaki v državnem zboru dodobra skritizirali sporazum, je gibanje 15o zjutraj poskusilo zasesti predstavništvo evropske komisije v Ljubljani in z njimi soočiti argumente. Kljub uradnim uram so jih pričakala tesno zaprta vrata in nekaj policistov. »Kar učijo v šolah, je res. Evropska unija ima demokratični primanjkljaj,« je bil nad nedostopnimi zagovorniki Acte razočaran eden izmed vodij gibanja Andrej Kurnik.
Popoldan, že po koncu razprave v DZ, je sledil večji protest na ljubljanskem Kongresnem trgu, kjer so v odprtem mikrofonu lahko spregovorili vsi, ki nasprotujejo spornemu sporazumu. »Nesprejemljivo je, da bi lahko ponudnik interneta – kot predvideva Acta – dostopal do vsebin, ki jih naložim na internet in so namenjene zgolj mojim najbližjim,« je opozoril Grega Plemenko, pobudnik protesta, ki se ga je na vrhuncu udeležilo okoli 500 ljudi.
V državnem zboru je Acto dejansko branil le vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen. »Po morebitni uveljavitvi Acte ne bo zakonito ali nezakonito nič več, kot je zakonito ali nezakonito že na podlagi današnje evropske zakonodaje,« trdi Jessen. Pač pa naj bi Acta le okrepila infrastrukturo za zaščito intelektualne lastnine in razširila evropske standarde na tretje države.
Velika večina strokovne javnosti, s katero se je Jessen soočil, je sporazumu namenila ostre kritike, vlado in državni zbor pa so pozvali, naj Acto ne le zamrzneta, temveč od sporazuma tudi odstopita. Največ kritike je letelo na obskurno in netransparentno pripravo sporazuma, pa tudi na vsebino: da se sporazum ukvarja s preveč področji, da poskuša z zastarelim pravom avtorskih in patentnih pravic industrijske družbe regulirati informacijsko družbo, pa tudi, da je nastal zaradi kapitalskega diktata glasbenih in farmacevtskih korporacij ter proti Kitajski, Rusiji in Indiji.
Acta: posledice bodo, uradniki trdijo drugače
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je takoj za Jassenom posebej omenila primer člena sporazuma, ki bi zelo verjetno vplival na spremembo ne samo slovenske zakonodaje, ampak kar ustave. »Poseg v komunikacijsko zasebnost je možen zgolj takrat, ko je to določeno v zakonu, ko gre za pregon kaznivih dejanj ali ko je ogrožena varnost države in s predhodno odredbo preiskovalnega sodnika. Za pravdne postopke, o čemer govori Acta, te možnosti zdaj v Sloveniji ni,« je povedala Pirc Musarjeva. Eden glavnih namenov sporazuma je namreč ta, da bi imetniki pravic intelektualne lastnine – večinoma velike nadnacionalne korporacije – imeli več možnosti za »učinkovit« pregon kršiteljev.
Kaj vse je pod krinko sporazuma?
Acta ne omenja nadzorovanja internetnega prometa ali možnosti odklapljanja uporabnikov po načelu treh opozoril. Toda, kot je danes tudi opozoril Gorazd Božič z Arnesa, v prizmi obstoječih rešitev dobi tisto, kar je zapisano v sporazumu, povsem drugačno podobo.
Nekatere države namreč že poznajo tovrstne ukrepe in pod krinko sporazuma bi se lahko razširili tudi v druge države. Poleg tega Acta omenja nezakonitost izogibanja »dejanskim tehničnim ukrepom« ter vse opreme, ki to omogoča. Gre za različne vrste zaščite, ki jih implementirata glasbena in filmska industrija, kot so sistem digitalnih avtorskih pravic (DRM) in regijske zaščite ploščkov DVD. Božič je poudaril, da morda uporabniki niti ne bi smeli ugotavljati, kakšne zaščite so jim korporacije podtaknile na računalnike.
Sporazum bi lahko prinesel spremembe zakonodaje še s poglavjem o odškodninah. Sodišča bi namreč lahko upoštevala vsako merilo vrednosti, ki bi ga predložil imetnik pravic, česar sedanji pravni red ne pozna. Med temi merili sta izgubljeni dobiček ali vrednost blaga ali storitev, pri katerih so bile kršene pravice (z upoštevanjem tržne ali maloprodajne cene). Oškodovanec bi bil lahko upravičen tudi do dobička, ki ga je »na njegov račun« ustvaril prodajalec piratskega blaga ali storitev.
Kritika na kritiko na kritiko
Strokovna javnost je v državnem zboru, ki je sklical javno razpravo o že podpisanem, a še ne ratificiranem dokumentu, drugega za drugim nizala argumente, zakaj mora Slovenija sporazum zamrzniti ali pa od njega celo odstopiti. Najbolj prodorni so bili mladi spletni ustvarjalci, ki so pokazali precej večje poznavanje materije od regulatorjev (politikov). Spletni strateg Vuk Ćosić, ki je »regulatorjem« prišel pomagat, »da bodo laže razumeli«, jih je opozoril, da smo priča dvema tranzicijama: »Spreminjamo se v informacijsko družbo, to pa ni le kapitalizem Hi-Tech, saj so informacije nosilec kreativnega razvoja družbe.«
Urednik spletnega portala E-demokracija.si Domen Savič je vlado in poslance, tudi evropske, ki so prišli iz Bruslja, v maniri starih Rimljanov – kot Kato starejši o Kartagini – pozval, naj Acto izbrišejo. »Vlada, pardon Acta, mora pasti. Njen namen je jasen, utrditi želi stara pravila zaščite avtorskih pravic z uvajanjem večjega nadzora,« je izjavil Savič, s tem pa utrjuje zastarele pravne standarde industrijske, namesto informacijske družbe. »Zato menim, da Acta mora pasti.«
Preveč nejasnosti in demokratični deficit
Kritike so prišle tudi iz gospodarstva. Andrej Mertelj, izvršni direktor podjetja Datalab, je opozoril, da bodo zaradi Acte dobički šli le multinacionalkam, stroški, ki jih prinaša, pa bodo padli na mala in srednja spletna podjetja, v sporazumu pa je preveč negotovosti. »Ne vemo, niti kakšni bodo dodatni stroški niti za koliko bi se zaradi tega podražile spletne storitve in produkti ter upadlo povpraševanje,« pravi Mertelj.
Sporazum je danes doživel le redke pozitivne ocene. Direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej pravi, da je Acta na področju varovanja intelektualne lastnine sicer korak v pravo smer, a z deficitom demokratičnosti in transparentnosti, zato predlaga zamrznitev in obsežno javno razpravo, šele nato pa bi sprejeli dokončno odločitev. »Potrebujemo posodobljene pravne okvire, a to ne more biti nad drugimi pravicami,« meni Žurej. Proti Acti se je danes opredelila tudi predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin.
Kaj je Acta?
Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju Acta naj bi na mednarodni ravni poenotil in po nekaterih interpretacijah tudi okrepil zaščito intelektualne lastnine. Nastajati je začel leta 2006, bolj dejavno pa dve leti kasneje. Države pobudnice (Avstralija, Kanada, Japonska, ZDA) so ga začele snovati v tajnosti in mimo mednarodnih institucij, ker tam s podobnimi besedili zaradi blokad Kitajske in še nekaterih držav z drugačnimi interesi niso mogle prodreti. Doslej ga je poleg držav pobudnic podpisalo 22 držav EU, nekatere pa so ratifikacijo – zaradi množičnih protestov mlade internetne skupnosti – že zamrznile.
Vir: Delo