SIRikt 2012: Začrtana pot do e-kompetentne šole
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 26. 03. 2012 | Avtor: Barbara Kvas
Z izobraževanjem za več kot štiristo sodelavcev v projektu e-šolstvo se v Kranjski Gori danes končuje mednarodna multikonferenca SIRikt 2012 (Splet izobraževanja in raziskovanja z informacijsko-komunikacijske tehnologijo).
Že šesto leto zapored je zbrala učitelje, ravnatelje, informatike in druge strokovnjake, ki so kakor koli vpleteni v proces razvijanja in uveljavljenja IKT v šole, s čimer pomembno usmerja prihodnost izobraževanja pri nas. Osrednja tema konference je bila Na poti k e-kompetentni šoli. S številnimi primeri dobrih praks je pokazala, da se naš izobraževalni sistem počasi, a vztrajno približuje temu cilju.
V okviru projekta e-šolstvo – podprt je z evropskim denarjem in se je začel leta 2007, trajal pa bo do leta 2014 – so zabeležili čez 20 tisoč udeležb na seminarjih za usposabljanje. Kar še ne pomeni, da je toliko učiteljev že povsem digitalno pismenih, saj so se mnogi udeležili več seminarjev. Raziskave so sicer pokazale, da pri pouku uporablja IKT le približno 30 odstotkov učiteljev.
»V zadnji tretjini projekta e-šolstvo smo pot do e-kompetentnosti dokončno postavili. Sestavljena je tako, da učitelji, ravnatelji in šolski računalnikarji obiskujejo seminarje, na katerih pridobivajo potrebna znanja. Za okvir digitalne pismenosti smo opredelili šest temeljnih kompetenc in vsak seminar ima v ospredju eno od njih,« pojasnjuje vodja e-središča v projektu e- šolstvo Breda Gruden.
Pripravljena je tudi e-izkaznica, v kateri bodo zapisani podatki o prehojeni poti do e-kompetence za vsako poklicno skupino posebej. Zakonsko te veščine še niso nujne za opravljanje učiteljskega poklica, v bližnji prihodnosti pa bi morale biti, če bomo hoteli vsaj približno slediti zahtevam sodobnega časa in otroke ustrezno pripraviti nanje.
»Naš svet se spreminja in postaja digitalen v vseh pogledih. Šola, ne le da mora tem spremembam slediti, mora biti v ospredju,« je minister za izobraževanje, kulturo in šport dr. Žiga Turk v uvodni besedi razmišljal še korak dlje. Pomenljiv poudarek razpravam o šoli prihodnosti pa je dal eden od plenarnih predavateljev, rektor reške univerze dr. Pero Lučin.
»Prvič v zgodovini se zavedamo, da učence pripravljamo za prihodnost, ki je ne moremo jasno opredeliti. Fleksibilnost na vseh izobraževalnih področjih je edini možni odgovor na ta izziv, ki je teoretično preprost, praktično pa izjemno zapleten. Zavedati se moramo, da je bil sedanji izobraževalni sistem vzpostavljen za potrebe industrijske civilizacije, ki izginja, in da so učitelji, ki poučujejo danes, v glavnem usposobljeni le za ohranjanje industrijske družbe,« je med drugim dejal Lučin.
Dobra novica pa je, da je množica iskalcev modelov prilagajanja tudi pri nas vsako leto večja. Čez tisoč udeležencev letošnje konference je intenzivno raziskovalo. Od ponedeljka do danes so lahko sodelovali na številnih dogodkih, med katerimi so bila plenarna predavanja, panelne razprave, predstavitve interaktivnih plakatov in delavnice, predvsem pa so imeli priložnost neposredne izmenjave izkušenj in dobrih praks. Domači in tuji avtorji so sodelovali s skupaj 254 prispevki.
Vir: Delo
