“Ideje o nadzoru svetovnega spleta tudi v uveljavljenih demokracijah”
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 30. 04. 2012 | Avtor: Barbara Kvas
Z razmahom interneta je mali uporabnik čez noč postal “pirat”. V konfliktu med zaščito intelektualne lastnine in pravico do zasebnosti pa uporabnike spleta pogosto preglasijo avtorji, imetniki pravic. To sta sporočili okrogle mize Svoboda govora na svetovnem spletu, ki so jo v okviru Humanističnega maratona organizirali v Kopru.
“Sistem avtorskega prava posega v vsakdanje življenje internetnega uporabnika”
V zadnjem času postaja jasno, da sistem avtorskega prava posega v vsakdanje življenje internetnega uporabnika, je na okrogli mizi, ki jo je organiziral študentski svet Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, poudarila vodja Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič.
Mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju, imenovan Acta, po njenih besedah prinaša rešitev le za eno od interesnih skupin, ki se je dotika vprašanje zaščite intelektualne lastnine. Ker gre za sporazum, ki posega v svoboščine posameznika, bi morala v procesu njegovega oblikovanja potekati širša razprava. Sporne so tudi posledice, ki jih uveljavitev Acte lahko prinese, je Bogataj Jančičeva nanizala razloge, zakaj evropski poslanci junija ne bi smeli glasovati za uveljavitev Acte.
Nesorazmeren ukrep?
Državni nadzornik v uradu informacijskega pooblaščenca Jure Logar pa je poudaril, da je v Acti z vidika varstva osebnih podatkov problematično dejstvo, da je bila pravici do intelektualne lastnine dana večja vloga kot pravicama do svobode izražanja in zasebnosti. Neselektivno zbiranje podatkov o uporabnikih z namenom preganjanja večinoma nerelevantnih kršitev je po njegovem tudi nesorazmeren ukrep.
Ponudniki internetnih storitev ne želijo postati nadzorniki internetne komunikacije, ki bi izklapljali uporabnike, ki s spleta nalagajo piratske vsebine, je opozoril vodja SI-CERT pri javnem zavodu Arnes Gorazd Božič.
Gorazd Božič: Internet skušajo danes sicer nadzirati velike korporacije in država
Internet skušajo po njegovih besedah danes sicer nadzirati velike korporacije in država. In če po eni strani imamo mehanizme, s katerimi lahko vplivamo na to, kaj počne država, so naše možnosti vplivanja na to, kar počne Google, po njegovem praktično nične.
Veliko truda vlagamo v urejanje vprašanj zasebnosti in interneta, hkrati pa nas ne skrbi, koliko o nas ve Google, je dejal Božič. Nadzor nad internetom je po njegovem prej pričakovati s strani velikih korporacij kot države, čeprav ne gre zanemariti niti slednje.
In če si med državami, ki regulirajo internet, navadno predstavljamo Iran in Kitajsko, nedavni predlogi iz Velike Britanije, da bi v kriznih primerih izklapljali internet in tako uporabnikom preprečili tvitanje, kažejo, da obstajajo ideje o nadzoru svetovnega spleta tudi v uveljavljenih demokracijah, je izpostavil.
Vir: SiOL
