Slovenija: Elektronsko poslovanje z državo po enajstih letih ni zelo razširjeno
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 30. 04. 2012 | Avtor: Barbara KvasEstonija je, kar se tiče uporabe interneta, zelo napredna država. Kar 94 odstotkov zavezancev je lani dohodninsko napoved oddalo po tej poti. Tudi volijo lahko prek spleta.
Zdravniki izdajajo izključno elektronske recepte. Skoraj vsak Estonec ima svojo digitalno identiteto, digitalno osebno izkaznico, ki mu omogoča varno elektronsko identifikacijo in s tem oddajo glasu, plačevanje, podpisovanje dokumentov v elektronski obliki.
Slovenija je možnost pridobitve digitalne osebne izkaznice oziroma digitalnega potrdila uvedla skoraj sočasno z Estonijo, leta 2001. A uporaba teh potrdil pri nas vsekakor ni zaživela v tolikšnem obsegu. Smo sicer ena redkih držav v Evropski uniji, ki so za pravne osebe uzakonile obvezno elektronsko oddajanje davčnih vlog. Zaradi tega imajo digitalno potrdilo skoraj vsa podjetja in samostojni podjetniki, če za urejanje davčnih zadev ne pooblaščajo računovodskih servisov. Kar se tiče digitalnih potrdil za fizične osebe, pa je uporaba precej manj razširjena.
Uporaba e-bančništva je sicer v Sloveniji razmeroma priljubljena, a pravo merilo privlačnosti e-poslovanja je poslovanje z državo, torej oddaja različnih e-vlog prek sistema e-uprave. Ta za zdaj omogoča 240 različnih e-storitev, za katere je potrebno digitalno potrdilo, pri čemer levji delež zavzemajo različne e-davčne vloge. Kot so povedali na Davčni upravi, je delež fizičnih oseb, ki uporabljajo sistem e-davki, okoli šest odstotkov zavezancev.
Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, ki je poleg treh komercialnih edini javni izdajatelj digitalnih potrdil, priznavajo, da se “za razliko od nekaterih storitev zasebnega sektorja (npr. e-bančništva) storitve e-uprave z redkimi izjemami uporabljajo sorazmerno redko”. Zavedajo se, da je poleg preprostosti uporabe za večjo razširjenost uporabe digitalnih potrdil potreben tudi razvoj uporabnik e-storitev v širšem javnem sektorju, na primer v šolstvu in zdravstvu. Zdaj sicer pod vodstvom ministrstva deluje medresorska kdelovna skupina, kinaj bi do konca maja pripravila priporočila za nadaljni razvoj sistema, med drugim tudi v smeri podpore digitalnim potrdilom na mobilnih telefonih.
Po mnenju Barbare Kvas, glavne urednice spletnega portala E-demokracija, je slovenski sistem digitalnih potrdil za pravne osebe večinoma ustrezen, pri fizičnih osebah pa je več pomanjkljivosti. “S širjenjem digitalnih potrdil na več naprav smo zadovoljni, a poudarjamo, da je treba narediti več, kar zadeva uporabnosti digitalnih potrdil in ne sami, kar zadeva njihovo razširjenost. To še posebej vlja za t.i. e-participatorne postopke, kot je oddaja podpisa za podporo referendumske pobude oziroma ustanovitev stranke, kjer bi po našem mnenju lahko stopili korak naprej in povečali digitalno komponento politične participacije.”
Vir: Mladina