Posvet Evropske komisije o prenovi zakonodaje varovanja spletne zasebnosti

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 28. 05. 2012 | Avtor: Barbara Kvas

Ekipa E-demokracija.si je prejšnji teden moderirala posvet Evropske komisije o prenovi zakonodaje varovanja spletne zasebnosti. So spremembe izvedljive, kako Evropska unija na področju spletne ekonomije stoji v primerjavi z ostalim svetom in kakšne novosti bo vključevala spremenjena zakonodaja?

Prenovitveni sveženj je na posvetu v Ljubljani, ki so ga organizirali predstavništvo Evropske komisije (EK) v Sloveniji in Urad vlade za komuniciranje (UKOM), predstavila Marie-Hélène Boulanger, vodja oddelka na generalnem direktoratu Evropske komisije za pravosodje. Na javnem posvetu so poleg Fajonove, Boulangerjeve in Pirc-Musarjeve sodelovali še: moderator in urednik portala E-demokracija Domen Savič, Maja Bogataj Jančič z zasebnega Inštituta za intelektualno lastnino (IPI), Peter Pavlin z ministrstva za javno upravo in pravosodje ter Aljoša Domijan, prokurist v podjetju Gambit, ki vodi spletno trgovino EnaA.com.

Da ne bo kot pri Acti …
Predstavnica Evropske komisije je izrecno poudarila, da ves čas poteka “aktiven in transparenten postopek” javne razprave z vsemi zainteresiranimi. EK je bil namreč deležen hudih kritik zaradi netransparentnega sprejemanja Acte.

Eurobarometer: Ljudje z nadzorom nezadovoljni
Zdajšnja ureditev je zelo stara, izhaja iz leta 1995, ko je bil na spletu le odstotek Evropejcev, je pojasnila, zakaj se je EK odločil za dva nova dokumenta. Prvi je predlog uredbe o varstvu podatkov. Z njim EK poskuša področje varovanja podatkov okrepiti do te mere, da se bo ustavilo gibanje naraščajočega nezaupanja uporabnikov. Po raziskavi Eurobarometer ima namreč kar tri četrtine Evropejcev občutek, da nimajo nadzora nad tem, kaj se z njihovimi podatki na spletu dogaja. Nezaupljivi uporabniki so manj aktivni pri spletnih nakupih in storitvah, kar ima posledice tudi na ekonomijo, je dodala.

Izbris popolnoma vseh podatkov o sebi
Nadzor uporabnikov nad tem, kaj se z njihovimi podatki dogaja na medmrežju, je njihova pravica, je poudarila Boulangerjeva. Zato bo Evropska unija še bolj okrepila t. i. pravico do pozabe. Ta daje uporabniku možnost, da zahteva umik dokumentov, slik in drugega materiala, ki vsebuje njegove osebne podatke. V praksi to pomeni, da lahko Janez Novak na Facebooku zahteva umik slike, na kateri je tudi on, od Googla, da isto sliko odstrani iz svojih iskalnih arhivov in rezultatov. Od upravljavcev z bazami osebnih podatkov bo zahtevala minimalizacijo obsega podatkov, ki jih zbirajo in procesirajo. Nadalje bodo morale biti njihove privzete nastavitve nastavljene tako, da ti podatki niso javni. In najpomembneje, vsi uporabniki in upravljavci teh podatkov bodo izrecno obvezani, da na uporabnikov poziv podatke izbrišejo nemudoma in popolnoma. Janez Novak bo tako od Facebooka zahteval takojšen izbris popolnoma vseh podatkov o njem.

Hekerske vdore podjetja pogosto prikrivajo
Druga pomembna novost bo obveza za vse upravljavce podatkov, da ob morebitnem vdoru v svoje baze (kot je bil npr. hekerski vdor v bazo podjetja Sony, kjer so pridobili številke bančnih kartic) uporabnike o tem nemudoma obvestijo. Podjetja namreč pogosto prikrivajo take dogodke. Tretja novost bo obvezanost upravljavcev podatkov, da na vseh področjih, kjer je potrebno uporabnikovo soglasje, to pridobijo na izrecen in nedvoumen način. Facebook je denimo uporabniku dovoljeval spreminjanje nastavitev, vendar se je do teh opcij moral uporabnik sam dokopati – in večinoma zanje sploh ni vedel.

27 držav, 27 različnih ureditev
Poleg varstva osebnih podatkov se je Evropska komisija posvetila krepitvi konkurenčnosti skupnega evropskega trga. Poglavitna težava je razdrobljenost zakonodaje, saj v vsaki državi članici veljajo drugačni standardi, je pojasnila Boulangerjeva. Tako mora isto spletno podjetje, če posluje v dveh državah, hkrati prilagajati svoje storitve dvema različnima pravnima sistemoma, kar je precejšnja konkurenčna ovira. Prinaša nepotrebne stroške, pravno negotovost in podjetja ovira z birokracijo, je dodala. Domnevne kršitve bo obravnaval tisti informacijski pooblaščenec, kjer ima podjetje glavni sedež. Stanje bi se po enotnem evropskem trgu dejansko poenotilo z uredbo, ki bi bila s sprejetjem neposredno veljavna v vseh državah članicah. EK trdi, da ti nepotrebni stroški letno znašajo 2,3 milijarde evrov.

S policijsko direktivo lažje do podatkov
Drugi poglavitni dokument bo t. i. policijska direktiva, namenjena krepitvi sodelovanja – natančneje, izmenjave podatkov – med organi pregona v Evropski uniji. Omejila bo prenose podatkov v države zunaj Evropske unije, če tam ne bodo veljali evropskim primerljivi standardi varstva podatkov. Po drugi strani pa bo legalen prenos podatkov v tiste države, ki že imajo primerne standarde, olajšan. Uvedla bo različne standarde za obravnavo osebnih podatkov med osumljenimi in neosumljenimi osebami.

Vse dokumente morata za veljavnost sprejeti tako Evropski parlament kot Evropski svet, ki sta po Lizbonski pogodbi za to področje enakovredna.

Slovenija ima s svežnjem “hude probleme”
Okoli predlaganega svežnja pa vlada vse kaj drugega kot soglasje. Slovenija pri pomislekih ni izjema. Peter Pavlin z ministrstva za pravosodje in javno upravo je pojasnil, da ima Slovenija s tem “hude probleme”. “Načeloma smo za modernizacijo, znatna pa je razlika v filozofiji,” je poudaril. Sporna se mu zdi predvsem pravica do pozabe. Ta lahko hudo poseže v dve drugi pravici, in sicer do svobode medijev, znanosti in svobodnega kulturnega ustvarjanja, je zatrdil. Izrazil je še zaskrbljenost, da se bo v Bruslju iskal najmanjši skupni imenovalec za celoten EU, zato bi se lahko ponekod, tudi v Sloveniji, znižali standardi.

Pirc Musar: Posameznik je skoraj nemočen
Za Pirc Musarjevo pa v nasprotju s Pavlinom pravica do pozabe ni tako sporna. Stališče je utemeljila z neravnovesjem med močjo posameznika v primerjavi z močjo držav, podjetij in oglaševalcev. Posameznik bi moral imeti pravico do razpolaganja s podatki in se samostojno odločati, kam jih bo dal in za koliko časa. Je pa popolnoma obratno – nima jih v lasti in mora jih dati, je zatrdila. Zato je po njeni oceni pravica do pozabe toliko pomembnejša. Tudi zato, da lahko tisti, ki so v preteklosti storili denimo kriminalno dejanje, 20 let pozneje zaživijo novo življenje.

Pirc Musarjeva se zavzema za možnost, da lahko take osebe denimo zahtevajo umik člankov, ki so nastali na podlagi njihovega preteklega dejanja. “Pozabljamo, da pravica do svobodnega izražanja ni absolutna temeljna človekova pravica in je pogosto omejena s pravicami drugih,” je dejala. Po njenem mnenju bi se zato morali ukvarjati predvsem z vprašanjem, koliko časa so taki članki še objavljeni. Pa tudi, če ne gre za kriminalna dejanja – delodajalci po svetu denimo od kandidatov za delo vse pogosteje zahtevajo, da jim pred zaposlitvijo predajo gesla do računov v vseh spletnih socialnih omrežjih in forumih.

“ZDA Evropo prisilijo v marsikaj”
Napore EK-ja podpira, hkrati pa dvomi o učinkovitosti, saj večina upravljavcev baz podatkov prihaja iz ZDA. ZDA pa so dovolj močne, da Evropo prisilijo v marsikaj, je pripomnila. Skupaj z evropsko poslanko Fajonovo je opozorila, da so ZDA od Evropske komisije iztisnile marsikaj. Zadnji primer: čisto vsak Evropejec, ki potuje v ZDA, mora dati kar 42 osebnih podatkov ameriški državi. Namesto da bi se EK temu uprl, je le uvedel načelo reprocitete (podatke morajo dati tudi državljani ZDA), kar je z vidika človekovih pravic še vedno skrb vzbujajoče.

Fajonova: Na spletu puščamo digitalni mozaik
Po oceni poslanke Fajonove se večina sploh ne zaveda, da večina podatkov ostane na spletu za vedno, da vsak posameznik pušča “pravi digitalni mozaik” svojega življenja – s tem pa daje veliko moč podjetjem in državam. Zato pozdravlja napore Evropske komisije, da zastarelo ureditev posodobi za nove razmere. Izpostavila je še nekaj primerov nadzora: s pomočjo mobilnega telefona ves čas sporočamo svojo lokacijo, s fotografiranjem se zbirajo podatki o registrskih tablicah in “človek dobi občutek, da te država začenja nadzorovati” in da nad tem ni kontrolnega mehanizma, je dejala. “Če se podatki zbirajo množično, smo vsi osumljenci,” je dodala.

Po mnenju Fajonove bo postopek sprejemanja še zelo dolg in bo presegel čas predsedovanja Danske, saj bo na dan “prišlo še veliko interesov”.

Težko uveljavljanje pravice do pozabe
Maja Bogataj Jančič se je vprašala, kaj se bo zgodilo z digitalnimi zbirkami podatkov ter velikimi projekti digitalizacije knjižnic in publikacij, če bo uveljavljena strožja pravica do pozabe. Zelo težko jo bo uveljaviti, je ocenila. Pozvala je še, naj bo nova direktiva bolj uravnotežena in naj uveljavi interese več strani – naj EK ne ponovi napake Acte.

“Ves biznis gre v ZDA, ker nimajo takih pravil”
Domijan je šel še korak dlje: pravica do pozabe je neuresničljiva. Spopasti se bomo morali z novo resničnostjo glede človekovih pravic in upoštevati uresničljivo, še posebej v vse bolj naraščajočem razkoraku gospodarstva in konkurenčnosti med ZDA in Evropo. “V ZDA je mogoč razumen poslovni model,” je izjavil in dodal: “Dejstvo je, da vse sodobne spletne rešitve nastajajo v Ameriki. Ko ima Evropejec super idejo, kam bo šel? V ZDA. V Evropi ne bo poskušal.” Tudi če Evropa uveljavi še tako visoke standarde, bodo ljudje še vedno odhajali na Facebook in oddajali podatke, je opozoril. Potrebujemo več konkurenčnosti, na žalost pa je niti nova ureditev ne bo prinesla, je sklenil. “Ves biznis gre v ZDA, ker nimajo takih pravil,” je k temu dodala Bogataj Jančičeva.

Vir: RTV SLO