Piratstvo: Slovenija je posodobila zakonodajo
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 29. 10. 2012 | Avtor: Barbara Kvas
Državni zbor je poleti potrdil drobno, skoraj neopazno spremembo 148. člena kazenskega zakonika (KZ), ki naj bi po novem omogočal bolj množično in učinkovito preganjanje spletnega piratstva.
Je postalo nelegalno prenašanje glasbenih in filmskih datotek za slovenske uporabnike interneta bolj tvegano? Verjetno ne, menijo naši sogovorniki. Kaj se je spremenilo? Novi člen pravi tole: »Kdor neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.« Po starem zakonu pa je bila zaporna kazen zagrožena samo v primerih, ko je kršitelj neupravičeno uporabljal avtorska dela »z namenom prodaje«.
Izbris te besedne zveze so hoteli na pravosodnem ministrstvu uveljaviti že lani jeseni. Tedanji pravosodni minister Aleš Zalar je na javni predstavitvi povedal, da določilo »z namenom prodaje« ni bilo usklajeno z zakonodajo, zato je povzročalo težave pri kazenskem pregonu ter varovanju avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Dodal je še, da se je omenjeno določilo v slovensko zakonodajo najverjetneje prikradlo leta 2008 zaradi neustreznega prevoda iz angleščine (»in commercial scale«).
»Protipiratski člen« so takrat napadli zelo različni kritiki – od zveze potrošnikov in piratske stranke do poslanca SDS Branka Grimsa. Večja premoženjska korist, o kateri govori zakon, je določena na pet tisoč evrov, pri čemer se »prekrški« seštevajo. Zato sta odvetnica zveze potrošnikov in Grims lani vztrajala, da je taka rešitev nesorazmerna, saj bi lahko vsakdo, ki bi si s spleta potegnil malo več piratske programske opreme, filmov in glasbe, postal potencialni kriminalec. Pobudo za spremembo »protipiratskega člena« KZ so tedaj na ministrstvu začasno umaknili, a so jo brez novih javnih razprav ali obveščanja javnosti uveljavili letos poleti.
Zakon je bil neučinkovit
Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo so nam zagotovili, da so bili strahovi neutemeljeni, saj da novi peti odstavek 148. člena izključuje vse neupravičene uporabe avtorskih del, ki nimajo komercialne narave.
»Iz kriminalne cone so tako izključeni vsi uporabniki, ki tuje pravice kršijo za osebno rabo, hkrati pa se v polje kaznivosti vključujejo vsi tisti kršitelji, ki ravnajo pridobitno,« so pojasnili. Kot primere so navedli okoriščanje s kopiranjem računalniških programov v velikem obsegu za lastne komercialne namene, graditev na podlagi tujega arhitekturnega načrta, reprodukcijo celotnih baz podatkov velike tržne vrednosti in javno predvajanje fonogramov.
Hkrati so predlagatelji popravka kazenskega zakonika že lani poudarjali, da je bilo prav zaradi dodatka »z namenom prodaje«, ki se je v zakonu znašel pred štirimi leti, skoraj nemogoče preganjati kogarkoli zaradi piratstva. »Vrinek teh besed je večino dotedanjih kaznivih dejanj dekriminiral in praktično izvotlil 148. člen KZ,« so zapisali v utemeljitvi spremembe.
Na ministrstvu so pritrdili, da je bila sprememba nujna, saj da se avtorske (in sorodne) pravice lahko neupravičeno izkoriščajo že z njihovo uporabo, ko se »reproducirajo, dajejo v najem, javno izvajajo ali prikazujejo, radiodifuzno oddajajo, kabelsko retransmisirajo, dajejo na voljo javnosti ali predelujejo«. Poleg tega pa so tako uskladili ta člen z naslednjim (149. členom), ki govori o neupravičeni uporabi sorodnih pravic in ni imel dodatka »z namenom prodaje«.
So na spremembo vplivali Američani?
Vendar je na spremembo vplivala tudi manj znana podrobnost, ki jo je v eni izmed diplomatskih depeš predlanskim razkrila spletna skupnost wikileaks. V dopisu, poslanem julija 2009, lahko preberemo poročilo o sestanku med predstavniki različnih slovenskih institucij in ameriškimi strokovnjaki za intelektualno lastnino, ki so med drugim predlagali tudi nekaj zakonskih sprememb.
Ugotovili so, da »148. člen KZ onemogoča preganjanje, saj se večina prestopkov ne zgodi z namenom prodaje. Podjetje, ki kupi programsko opremo in jo namesti na vse računalnike v hiši, tega programja ni nikamor prodalo, ga je pa neupravičeno uporabilo«. Predstavniku ameriškega pravosodnega ministrstva Mattu Lambertiju, ki je Slovenijo obiskal poleti 2009 in pri tem srečal več pravnikov in ministrov, pa so zagotovili, da se Slovenija »zaveda, da je taka ubeseditev verjetno v nasprotju z določili mednarodnih sporazumov«. Zato bo slovensko ministrstvo za pravosodje ta člen ustrezno spremenilo.
Strožje nad pirate?
Nadzor nad »neupravičeno« uporabo avtorskih del bosta izvajala ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter urad za intelektualno lastnino, o škodi pa bodo odločali vsakič sproti, glede na tržno ceno avtorskega dela in pridobljeno premoženjsko korist.
Kako strog bo ta nadzor? O tem smo se pogovarjali z več predstavniki imetnikov pravic in kolektivnih organizacij, ki niso hoteli dajati uradnih izjav. Iz njihovih (ne)odgovorov je mogoče sklepati, da so lahko domači izmenjevalci datotek še naprej brez skrbi, saj niti večina prizadetih panog v resnici ne verjame, da je mogoče s strožjim pregonom učinkovito izkoreniniti večinsko obnašanje uporabnikov interneta.
Spremembe bodo zato prinesli šele novi poslovni modeli. Softversko piratstvo bo zaradi oblačnih storitev vse manj zanimivo, saj proizvajalci računalniških programov ne bodo več dolgo prodajali »škatel«, ampak storitve. Podobne pristope pa bodo verjetno morali pokazati tudi glasbeni in filmski založniki, ki z legalno ponudbo digitalnih vsebin (itunes, 7digital, deezer) še vedno zaostajajo za željami, potrebami in navadami uporabnikov spleta.
Vir: Delo
