Američani krepijo kapacitete za vohunjenje, pri nas zaostajamo
Kategorija: Amerika | Datum objave: Monday, 4. 02. 2013 | Avtor: Barbara Kvas
Nedavne napovedi, da namerava Pentagon v boju proti kibernetičnemu kriminalu in vohunjenju z okrepitvami obstoječe sile povečati za kar petkrat, niso naletele na vsesplošno odobravanje v spletni skupnosti.
Izpostavlja se predvsem skrb za varnost vsakdanjih uporabnikov, ki bodo še bolj izpostavljeni posegom v zasebnost. Vodja Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT Gorazd Božič nam je povedal, da trendi kažejo, da se bo vohunjenje držav po spletu okrepilo.
Washington Post je nedavno zapisal, da namerava Pentagon svoj oddelek za kibernetično varnost v prihodnjih letih močno povečati. Številke, ki jih navajajo pri New York Timesu, govorijo o dvigu števila zaposlenih v ameriški kiberkomandi s trenutnih devetsto na več kot štiri tisoč. Čeprav Washington Post piše, da je ukrep namenjen premiku s predvsem obrambnih operacij na bolj aktivne dejavnosti in oblikovanju vojaške sile, ki je primerna za spletno dobo, so mnogi prepričani, da so bile ZDA že v preteklosti izjemno dejavne na področju aktivnejših posegov v varnost drugih držav in lastnega prebivalstva. Britanski Guardian je razloge za širitev kiberkomande označil za globoko zavajajoče. Enoto kiberkomande vodi general Keith Alexander, vodja Nacionalne varnostne agencije (NSA), ki slovi po izredno skrivnostnem vladnem omrežju vohunjenja za tujimi in domačimi državljani.
Poročilo Washington Posta iz leta 2010 je razkrilo, da NSA vsak dan prestreže okoli 1,7 milijarde elektronskih pošt, telefonskih klicev in drugih vrst komuniciranja. Administracija Baracka Obame je poleg tega v preteklosti že zahtevala, da ima NSA dostop do vse spletne komunikacije. Guardian pa je zadnje dni kritično pisal, da so kibernetične grožnje izredno prenapihnjene in da služijo kot opravičilo, tako kot je takratna ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice leta 2002 upravičevala napad na Irak z grožnjo »gobastega oblaka«. Podobno je leta 2010 menil tudi novinar tehnološke revije Wired Ryan Singel, ki je opozoril, da gre pri širjenju vojaških zmogljivosti za kibernetične napade v resnici za vojno za dušo spleta. Prav tako je poudaril, da je kibernetično orožje naslednja velika pogača, ki si jo želijo razdeliti orožarska podjetja.
Vodja SI-CERT Gorazd Božič je povedal, da so ocene o ogroženosti ali neogroženosti izredno nehvaležne, je pa dodal, da se trend v zadnjem času premika s posameznikov ali manjših skupin, ki so izvajale kibernetične napade, v smeri večjih organizacij in držav. Zaradi odkritja virusov, kot so Stuxnet, Duqu in Flame, ki so bili uporabljeni za sabotiranje in vohunjenje za iranskim jedrskim programom, so med vidnejše akterje na področju kibernetičnih napadov prišli ZDA in domnevno tudi Izrael, kot opozarja Božič, pa analize kažejo, da je področje Zahoda, tudi EU vključno s Slovenijo, v zadnjem času tarča napadov in vohunjenja iz Kitajske. »Dejstvo je, da gremo v dobo, ko države uporabljajo kibernetična orožja. V ZDA se tega dobro zavedajo in bodo okrepili svoje vojaške in civilne enote, ki skrbijo za varnost omrežja. Najbolj skrivne vojaške enote pa bodo verjetno razvijale tudi nova orodja,« pojasnjuje. »Mi smo na tem področju še vedno precej zadaj.«
Spletno vojskovanje lahko ima tudi negativne učinke na splošno prebivalstvo. To se lahko zgodi s tako imenovanim prelivom, ko se zlonamerna koda s tarč razširi še na druge sisteme, vendar po ocenah Božiča to ne vpliva dramatično na varnost uporabnikov. Bolj pomembno je vprašanje, kako pogosto in v kakšnem obsegu bodo države kibernetična sredstva uporabile za vohunjenje za lastnimi državljani. Omenil je primer nemške policije, ki je izdelala zlonamerno kodo »Bundestrojaner« (zvezni trojanec) z namenom prebiranja elektronske pošte. »Tu prihaja do konflikta s protivirusnimi podjetji, ki so zelo proti delanju izjem med vrstami trojancev, kar je smotrno, saj si le tako zagotavljajo zaupanje uporabnikov.«
Pri odzivnih centrih CERT so prav tako razpravljali, kako delovati v takšnem okolju. »Za zdaj smo še vedno precej nediskriminacijsko obveščali drug drugega, kadar smo opazili ranljivosti. Če vidimo nekaj ranljivega v Ameriki, podatke pošljemo Američanom in se zanašamo, da tudi od njih prejmemo podatke, če opazijo kaj ranljivega pri naši ključni infrastrukturi.« Ob vse večji uporabi kibernetičnega vohunjenja se poraja vprašanje, ali se bo to zaupanje ohranilo ali bo prišlo do zapiranja komunikacije.
Nezaupanje lahko gre tako daleč, da državne službe prepovedo uporabo tehnoloških izdelkov tujih proizvajalcev. Božič omenja poročilo, v katerem je bila odsvetovana uporaba opreme kitajskega podjetja Huawei. Poznejša preiskava sumov namernega vohunjenja za Kitajsko ni potrdila, čeprav je anonimni vir za Reuters lanskega novembra priznal, da je obstajal velik interes, da bi se pomanjkljivosti našle. S Pentagonom naj bi tesno sodelovala ameriška IT-podjetja, tudi tista, ki sicer ne razvijajo vojaške opreme. Božič dodaja, da se iz takšnega sodelovanja pogosto razvijejo tudi reči, ki so na koncu precej koristne za splošne uporabnike.
Vir: Dnevnik
